Dogovor sta na vladni strani parafirala minister za finance Klemen Boštjančič in minister za javno upravo Franc Props, na sindikalni strani pa vodji pogajalskih skupin Jakob Počivavšek in Branimir Štrukelj. Danes parafiran dogovor mora sicer potrditi še vlada, prav tako bodo o pristopu k njegovemu podpisu odločali organi sindikatov.
Kot je dejal Štrukelj, bo po novem letu jasno, kateri sindikati bodo danes parafirani sporazum podpisali. Želijo pa si, da bi bila med podpisniki večina sindikatov. Počivavšek pričakuje, da bodo sindikati v naslednjih tednih na svojih organih odločali in potrdili to, kar so se danes tudi dogovorili, in da je eno poglavje za njimi.
Vrednost dogovora nekaj čez 140 milijonov evrov.
Po besedah Boštjančiča sta dva ključna dela dogovora. Prvi je uskladitev vrednosti plačnih razredov v višini 80 odstotkov rasti cen življenjskih potrebščin v obdobju december 2022-december 2023. Uskladitev se bo izvedla 1. junija 2024. Drugi del dogovora pa je izplačilo regresa za letni dopust s februarsko plačo, torej marca. Kot je dejal Props, je z dogovorom država prevzela finančno breme v višini nekaj čez 140 milijonov evrov.
Boštjančič je na novinarski konferenci po seji vlade pojasnil, da ocena finančnih posledic izhaja iz jesenske napovedi Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) o 5,4-odstotni inflaciji. Posledice so ocenjene v višini 160 milijonov evrov oz. 140 milijonov, ker bo izplačilo za december že v letu 2025. A natančno bodo posledice dogovora lahko izračunali, ko bo znana dejanska višina inflacije, kar bo čez približno deset dni.
Obe strani zadovoljne
Tako na vladni kot na sindikalni strani so izrazili zadovoljstvo ob doseženem dogovoru. Tega ocenjujejo tudi kot dobro popotnico za zahtevna pogajanja, ki so pred njimi. Po novem letu jih namreč čaka nadaljevanje pogajanj o odpravi plačnih nesorazmerij in reformi plačnega sistema.
Boštjančič, ki je v zadnjih dveh tednih vodil pogajanja o uskladitvi plač z inflacijo, jih je ocenil kot naporna, a po drugi strani tudi kot zelo konstruktivna in kot dobro osnovo, da po novem letu nadaljujejo pogajanja tako na krovni ravni kot v okviru plačnih stebrov, ki so bila po njegovih besedah v zadnjih dveh mesecih »na nižjih obratih, kot bi si želeli«.
»Pogajanja so bila dejansko korektna in upam, da nisem preoptimističen, če rečem, da je bilo morda v osnovi vzpostavljeno neko zaupanje, ki ga zadnje mesece absolutno ni bilo, in da bo to dobra osnova za nadaljnja pogajanja, ki bodo bistveno zahtevnejša od tega, kar smo počeli v zadnjih 14 dnevih,« je dejal Štrukelj.
Za sindikate je to prvi korak k nadaljevanju zahtevnejših pogajanj
Počivavšek pa je izpostavil, da je danes parafirani dogovor zgolj prvi korak k nadaljevanju zahtevnejših pogajanj. »Čaka nas odprava plačnih nesorazmerij, čaka nas prenova plačnega sistema, v tem kontekstu sindikati zagotovo najbolj nestrpno pričakujemo novo plačno lestvico,« je izpostavil. Pri tem je spomnil, da je eden ključnih ciljev novega plačnega sistema, da v javnem sektorju nobena osnovna plača ne bo več nižja od minimalne.
Počivavšek upa, da se bodo pogajanja »vodila z bistveno manj prekinitvami in z bistveno jasno smerjo, ki bo na koncu tudi pripeljala do dogovora«. Opozoril je, da časa za dogovor ne bo zelo veliko, tudi glede na to, da je v načrtu za okrevanje in odpornost kot rok za zaključek teh pogajanj določen konec junija 2024.
Boštjančič danes o datumih ni želel govoriti. Da do dogovora pride, sta potrebni dve strani, je poudaril. »Kar se vladne strani tiče, lahko samo obljubim, da bomo po novem letu maksimalno intenzivirali dogovore in da seveda v te pogovore ne gremo s figo v žepu,« je dodal.
Celotnega dogovora sicer javnosti danes še niso predstavili. Iz neuradno pridobljenega dokumenta pa je razvidno, da vanj datuma niso zapisali. Predvideno je, da se začetek izvajanja prenove plačnega sistema in odprave nesorazmerij premakne s 1. januarja 2024 na datum, ki bo skupaj z dinamiko dogovorjen v okviru usklajevanja novega plačnega zakona oz. pogajanj o odpravi nesorazmerij.
Brez stavkovnih sktivnosti do 13. septembra 2024
Sindikati pa bodo s podpisom sporazuma soglašali, da do 13. septembra 2024 ne bodo sprožili nobenih stavkovnih aktivnosti v zvezi z vsebino tega dogovora. A je ob tem predvideno, da ta zaveza ne velja, če vlada za katero od skupin javnih uslužbencev ali funkcionarjev določi ali se dogovori za odpravo nesorazmerij v osnovnih plačah z učinkovanjem pred 13. septembrom 2024.
Vlada se je na današnji seji sicer seznanila z dogovorom. Boštjančič je pojasnil, da ga predvsem zaradi dela dogovora, ki določa predčasno izplačilo regresa, še ni potrdila. Ker se dinamika izplačila regresa ureja v kolektivnih pogodbah, je namreč treba sočasno potrditi tudi spremembe kolektivnih pogodb. To je »izključni razlog,« je poudaril minister, ki verjame, da je na vladi velik konsenz glede tega, da gre pri dogovoru za korak v pravo smer. Dogovor bodo tako potrjevali v paketu z aneksi h kolektivnim pogodbam. »Verjamem, da bo to v prvih dneh po novem letu,« je dodal Boštjančič.
