Po več kot petih urah zasedanja je vodjem pogajalskim skupin zmanjkovalo besed, njihovi povzetki dogajanja so bili kratki in nevsebinski. »Bolj ko gredo pogajanja h koncu, bolj naporna so,« je sinoči ugotavljal vodja vladnih pogajalcev, finančni minister Klemen Boštjančič. »Odprta vsebinska vprašanja so ključna,« je opozoril vodja konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj. »Pogajanja so v sklepni fazi zahtevna predvsem zato, ker ostajajo nekateri ukrepi, ki so za posamezne sindikate ključni,« ju je dopolnil Jakob Počivavšek, vodja pogajalske skupine sindikatov javnega sektorja, in napovedal, da bodo v nadaljevanju poskusili zbližati stališča, v upanju, da bi zatem spisali izjavo o usklajenosti.
Zgolj še dvakrat, in sicer 23. in 25. septembra, naj bi se vladna skupina sestala na krovnih pogajanjih s pogajalskima skupinama reprezentativnih sindikatov javnega sektorja, da bi dokončno dorekli predlog zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju. Zatem naj bi šel predlog zakona najprej na vlado in nato v parlamentarno proceduro, da bi ujeli zastavljeni rok: začetek prehoda na nov sistem plač s 1. januarjem 2025. Časa zmanjkuje tudi zato, ker bo treba do takrat sprejeti več kolektivnih pogodb in podzakonskih aktov ter prilagoditi informacijske sisteme. Pristojni organi potrebujejo vsaj dva do tri mesece časa za te prilagoditve, je pretekli teden opozoril minister.
V petek zamudila rok, ki si ga je zastavila sama
Vlada je medtem zamudila še en zastavljeni rok. Ko je bilo jasno, da do 30. junija ne bo mogla doseči dogovora o reformi plač v javnem sektorju, je sklenitev dogovora o novem sistemu plač prestavila najkasneje na 13. september. Sočasno se je tedaj zavezala, da ne bo sklepala ločenih dogovorov s sindikati, ti pa so se do omenjenega datuma odpovedali pravici do ločenih pogajanj in do zaostrovanja aktivnosti. Od petka imajo nekateri sindikati, denimo Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ), zopet pravico do ločenih pogajanj. SVIZ bo o svojih nadaljnjih potezah razpravljal že ta teden.
Počivavšek je sicer prejšnji teden ocenil, da se zaradi izteka roka ne bo zgodilo »nič kaj usodnega«, saj so v pogajanja vložili že preveč truda. Dejstvo je tudi, da ostaja še veliko odprtih vprašanj, povezanih z uvrstitvijo posameznih delovnih mest na novo plačno lestvico. Ta dogovarjanja potekajo na ločenih stebrnih pogajanjih. Vzdušje na njih je napeto. V stebru državne uprave, ki med drugim vključuje zaposlene v upravnih enotah, policiji in vojski, so še daleč od dogovora.
V stebru izobraževanja in kulture še ni dosežen sporazum o uvrstitvi nekaterih delovnih mest v višje strokovne nazive v šolstvu in kulturi. Soglasja ni za uvrstitve za delovno mesto vzgojitelj predšolskih otrok – pomočnik vzgojitelja, laborant, spremljevalec otrok, romski pomočnik in varuh negovalec. V celoti je še odprta tudi plačna skupina J, torej skupina zaposlenih v tehnično-administrativnih in računovodskih službah v celotnem javnem sektorju. Ta delovna mesta naj ne bi bila več samostojna skupina, temveč naj bi bila razdeljena po področjih, je poročal Večer. Tudi v stebru zdravstva in socialnega varstva bo treba sprejeti še precej kompromisov.
Pogajanja bodo nadaljevali jutri
Pogajalski maraton se bo nadaljeval jutri ob 7. uri zjutraj v okviru ožje delovne skupine, »v veri, da bomo stvari, ki so stale odprte, lahko zaprli ali pa se vsaj za korak približali končnemu cilju,« je napovedal Štrukelj. »Cilj je, da bi lahko do konca prihodnjega tedna vlada zakon poslala v državni zbor,« je pojasnil minister. Verjame, da bodo zmogli doseči »popolnoma usklajen dogovor«, se pa zaveda, da je nemogoče doseči takšnega, s katerim bi bili zadovoljni vsi.
