Vlada lahko RTV-prispevek že po sedanji zakonodaji zviša za 10 odstotkov, če to narekujejo ekonomski razlogi, a se doslej za to ni odločila. Prispevek že vse od leta 2012 kljub povečanju vseh stroškov javnega zavoda, tako sredstev za plače zaposlenih kot materialnih in programskih stroškov, ostaja pri 12,75 evra. A kot kaže, je podražitev za ovinkom, ministrstvo za kulturo je namreč pripravilo odlok, ki predvideva 10-odstotni dvig prispevka. Vlada naj bi ga potrdila do konca tega meseca, saj je to pogoj, da začne veljati z novim letom. Prispevek bo tako predvidoma od začetka prihodnjega leta znašal dobrih 14 evrov na mesec na gospodinjstvo.
Stopnja inflacije je sicer od leta 2012 do vključno decembra lani znašala 29,7 odstotka. Če bi se RTV-prispevek redno usklajeval z inflacijo, bi danes znašal nekaj več kot 16,5 evra, kar bi za medijsko hišo pomenilo letno okroglih 29 milijonov več prihodkov.
Vlada uslišala junijski apel
Na ministrstvu za kulturo pojasnjujejo, da brez zadostnih sredstev RTV Slovenija ne more zagotavljati uresničevanja ustavne pravice do javnega obveščanja in normalnega delovanja »našega najpomembnejšega medijskega in kulturnega javnega zavoda, ki v okviru javne službe obsega ustvarjanje, pripravljanje, arhiviranje in oddajanje več televizijskih in radijskih programov ter digitalnih vsebin, tudi za narodne in etnične skupnosti.« Odlok je trenutno še v medresorskem usklajevanju. Spomnimo, da so z RTV Slovenija vlado k uskladitvi prispevka z inflacijo pozvali že junija. Predsednik vlade Robert Golob je bil sicer do nedavnega skeptičen do dviga, saj da denar ne bo rešil vseh problemov, ki jih ima RTVS, in da morajo v javnem zavodu pripraviti dolgoročno vzdržen razvojni program, šele potem naj bi sledila vladna pomoč. Za to je bila zdaj očitno prižgana zelena luč. V pripravi so tudi spremembe zakona o RTV Slovenija, ki naj bi se kmalu znašle v javni obravnavi.
Enkratno zvišanje ne bo zadoščalo?
Strokovnjakinjo za medijske politike in regulacijo dr. Tanjo Kerševan smo vprašali, kaj ta vladna poteza pomeni za naš javni medijski servis. Povedala je, da je ureditev financ zagotovo nujna osnova, a da je hkrati treba nacionalno medijsko hišo prilagoditi sedanjim razmeram v globalnem digitalnem komunikacijskem prostoru. »Le tako lahko ohrani družbeno relevantnost ter demokratično in kulturno funkcijo. Menim, da enkratno povišanje prispevka za kaj takšnega ne zadošča. Potrebna je resna reforma: posodobitev zakonodaje in celotnega sistema. To pa zagotovo ni proces, ki se zgodi čez noč,« je bila jasna. Pri posodobitvi finančnega modela bi se bilo po njenem mnenju smiselno ozreti k dobrim praksam skandinavskih držav, ki temeljijo na namenskih dajatvah, te pa se zbirajo bodisi v okviru državnega proračuna bodisi izven njega. Cilj sta pravičnejša porazdelitev finančnih bremen prek razširitve kroga zavezancev in progresivna obremenitev glede na finančne zmožnosti.
»Problem sedanje ureditve je nesorazmerna obremenjenost enodružinskih gospodinjstev v primerjavi z veččlanskimi. Smiselno bi bilo obremeniti posameznike, ne pa gospodinjstev. To bi pomenilo tudi nižji prispevek, vsota zbranih sredstev pa bi bila višja, kar bi zagotovilo dolgoročno vzdržen model financiranja, ki ne bi zahteval tovrstnih vladnih intervencij in bi pomenil manjšo grožnjo neodvisnosti RTVS.« Kar zadeva skrb za kakovostno ponudbo vsebin, je raziskovalka z ljubljanske Fakultete za družbene vede izpostavila potrebo po organizacijskih in tehnoloških posodobitvah. Posebej je poudarila tudi nujnost večjih vložkov v neodvisno produkcijo, saj da je bila ta funkcija nacionalnega medija v zadnjih letih kljub zakonskim določbam izrazito podhranjena. »Neizogibno je treba vlagati v kakovostno novinarstvo in vztrajati pri novinarskih standardih informativnega programa, saj javni servisi ob nenehnem slabšanju razmer dela v novinarstvu ostajajo jamstvo kakovosti in profesionalnosti področja,« je še dodala.
Igor Vobič, profesor novinarstva na FDV, UL:
Z dvigom RTV-prispevka se končuje aktivna pasivnost trenutne vlade in vseh preteklih, zaradi katere smo državljani ob nespremenjenem prispevku vsako leto za javno radiotelevizijo dejansko namenjali manj. S tem dvigom prispevka se čez noč ne bo rešila globoka finančna in organizacijska kriza RTV Slovenija. Ključno je, da se pripravi dolgoročna strategija razvoja tega javnega zavoda, in sicer na podlagi poglobljene analize programov in produkcije ter širše javne razprave, kakšne javne medije potrebujemo v digitalni dobi in zakaj. Potem ko sta zadnje obdobje zaznamovala najprej strankarizacija RTV Slovenija ter nato kratkovidno zategovanje pasu in rezanje programov, bosta imenovanje novega predsednika uprave in napovedana novela zakona nekakšen lakmusov papir sprememb. Če bodo te procese spremljali uveljavljena politična in organizacijska folklora ter različni prepleteni interesni boji, se bo trenutna mnogotera kriza poglabljala in pred RTV Slovenija bodo v naslednjih letih težki časi.
Društvo novinarjev Slovenije: Vlada naj predlagani odlok sprejme
Društvo novinarjev Slovenije je pozdravilo vladno namero in izrazilo pričakovanje, da bo vlada odlok kulturnega ministrstva tudi sprejela. Ob tem so opozorili, da gre le za navidezen dvig prispevka, saj je višina prispevka zaradi dviga življenjskih stroškov in inflacije realno padala vse od leta 2012. »Finančna stabilnost je eden od pogojev za neodvisno delovanje javnega medija, krepitev javnih medijev pa je ena od koalicijskih obljub te vlade. Ne smemo pa se ustaviti pri prispevku, sprejeti je treba nov zakon o RTV Slovenija. Pričakovani dvig prispevka veliko odgovornost nalaga tudi našemu največjemu javnemu mediju, ki mora podporo javnosti upravičiti z učinkovitim poslovanjem ter kakovostnimi programi, vsebinami in storitvami, so še zapisali.
