»Prizori, ki smo jim bili priča glede napadov na policiste, so tisto, kar je mene najbolj zaskrbelo. Zaskrbelo zaradi tega, ker se je izkazalo, da kaznovalna politika ne ustreza temu, kar želimo. Da je kaznovalna politika pri napadu na uradno osebo premila in da zato omogoča, da je napadalec lahko izpuščen iz pripora prehitro. In tudi to je ena od stvari, ki jih mora ministrstvo za pravosodje prilagoditi. Da bo napad na uradno osebo kaznovan najmanj z dveletno kaznijo, zato da bomo potem tudi imeli obvezen pripor,« je predsednik vlade Robert Golob pretekli teden v državnem zboru javno pozval pravosodno ministrstvo, da naj s spremembo kazenskega zakonika zviša zagrožene kazni za napade na policiste.

Pri tem je sicer izrekel precejšnji nesmisel, saj pri priporu nikoli ne gre za avtomatizem oziroma obvezo. »V zakonu o kazenskem postopku ne poznamo obveznega pripora za nobeno kaznivo dejanje. Pripor mora biti vedno zadnji omejevalni ukrep, ko vsi drugi ne bi bili učinkoviti, kot je to že opozorilo ustavno sodišče v svojih odločitvah,« razlaga ljubljanski odvetnik in strokovnjak za kazensko pravo dr. Blaž Kovačič Mlinar in dodaja: »Pri tem načeloma niti ni relevantno, kakšna je zagrožena kazen za določeno kaznivo dejanje, saj mora biti za odreditev pripora vedno podan vsaj eden izmed treh pripornih razlogov (begosumnost, ponovitvena nevarnost, vplivanje na priče, op. p.), ki ga mora tožilstvo oziroma sodišče izkazati vsaj na ravni utemeljenega suma.«

Napadov manj kot lani

Pozivi k strožjemu kaznovanju napadov na policiste so se začeli krepiti sredi avgusta, ko je v javnosti odmeval posnetek iz okolice Kočevja, kjer se je skupina domačinov v okolici romskega naselja uprla policistom in jih tudi napadla. Za varnost kolegov je takrat zaskrbelo tudi sindikaliste. »V zadnjih dneh smo priča poslabšanju varnostnih razmer, vse pogostejšim grožnjam, napadom in poškodbam policistov pri izvajanju policijskih nalog za zagotavljanje varnosti v državi,« so se odzvali v Policijskem sindikatu Slovenije (PPS). Sindikat policistov Slovenije (SPS) pa je minuli ponedeljek na predsednika vlade naslovil dopis, v katerem ga je dodatno pozval k boljši zaščiti policistov, zmanjšanju diskreditacije policistov in njihovega dela, prednostni obravnavi napadov in ogrožanja policistov ter ustreznemu plačilu policistov glede na odgovornost in nevarnosti njihovega dela.

Statistični podatki sicer ne potrjujejo, da bi se varnost policistov letos oziroma v zadnjem času poslabšala. Tudi letošnja statistika, kot je razvidno v priloženem grafu, v primerjavi z daljšim časovnim obdobjem ne izstopa, napadov na policiste pa je letos celo manj kot leto pred tem. Po najbolj aktualnih podatkih so v prvih devetih mesecih letošnjega leta na policiji zabeležili 109 napadov na njihove zaposlene (lani 134), med katerimi je bilo napadenih 163 policistov (lani 183). Kot je razvidno iz poročila za prvo polletje (torej zgolj prvih šest mesecev letošnjega leta), je bilo v napadih na policiste lažje poškodovanih 12 policistov, huje pa ni bil poškodovan nihče.

Populistične spremembe ne rešujejo ničesar

Na pravosodnem ministrstvu, ki ga je Golob pozval k spremembi zakonodaje, pojasnjujejo, da bodo v okviru obširnejšega predloga sprememb in dopolnitev kazenskega zakonika, ki ga že pripravljajo, razmislili tudi o ustreznosti zagrožene kazni za kaznivo dejanje napada na uradno osebo, ko opravlja naloge varnosti. Trenutno je za to kaznivo dejanje zagrožena kazen od šest mesecev do tri leta zapora, v primeru grožnje ali napada z orožjem ali nevarnim predmetom pa je mogoče izreči kazen vse do pet let zapora. Poleg napada na uradno osebo, ko opravlja naloge varnosti, pozna kazenski zakonik še tri sorodna kazniva dejanja – preprečitev uradnega dejanja ali maščevanje uradni osebi, sodelovanje v skupini, ki prepreči uradni osebi uradno dejanje, in hujskanje k upiranju.

Na pravosodnem ministrstvu utegnejo kazenski zakonik razširiti še s kakšnim novim kaznivim dejanjem. »Kot smo že napovedali v okviru nedavne razprave o inkriminaciji napada na zdravnike in zdravniško osebje, bomo preučili tudi možnost za splošnejšo opredelitev novega kaznivega dejanja ali dopolnitev katerega od obstoječih, tako da bodo pokriti vsi poklici oziroma službe, pri katerih lahko pride do napadov zaradi opravljanja službe,« pojasnjujejo na ministrstvu za pravosodje.

Ob tem se zastavlja vprašanje, kakšen bo vpliv morebitnih višjih zagroženih kazni, saj so se posamezni nepremišljeni in populistični dvigi kazni v preteklosti že izkazali za povsem nesmiselne. »Zviševanje zagroženih zapornih kazni po mojem mnenju ne rešuje ničesar. Leta 2020 smo bistveno povišali zagrožene kazni za tihotapljenje migrantov, pa zato ni teh kaznivih dejanj nič manj – ravno nasprotno. So pa zato prenapolnjeni zapori, ker sodišča zdaj posledično izrekajo višje kazni za ta kazniva dejanja,« je skeptičen Kovačič Mlinar, ki predvideva, da bi tudi zvišanje kazni za napade na policiste lahko imelo podobne posledice. »Večja represija samo sporoča, da kot družba nimamo drugih odgovorov kot zgolj prisilo. Kazensko pravo je zelo top instrument, s katerim dostikrat povzročimo več škode kot koristi, če ga nepremišljeno in populistično uporabimo. Žal pa se mnenja stroke v zadnjem času glede sprememb kazenskega prava preprosto ignorira,« ni optimističen strokovnjak za kazensko pravo.