»Prizori, ki smo jim bili priča glede napadov na policiste, so tisto, kar je mene najbolj zaskrbelo. Zaskrbelo zaradi tega, ker se je izkazalo, da kaznovalna politika ne ustreza temu, kar želimo. Da je kaznovalna politika pri napadu na uradno osebo premila in da zato omogoča, da je napadalec lahko izpuščen iz pripora prehitro. In tudi to je ena od stvari, ki jih mora ministrstvo za pravosodje prilagoditi. Da bo napad na uradno osebo kaznovan najmanj z dveletno kaznijo, zato da bomo potem tudi imeli obvezen pripor,« je predsednik vlade Robert Golob pretekli teden v državnem zboru javno pozval pravosodno ministrstvo, da naj s spremembo kazenskega zakonika zviša zagrožene kazni za napade na policiste.

Pri tem je sicer izrekel precejšnji nesmisel, saj pri priporu nikoli ne gre za avtomatizem oziroma obvezo. »V zakonu o kazenskem postopku ne poznamo obveznega pripora za nobeno kaznivo dejanje. Pripor mora biti vedno zadnji omejevalni ukrep, ko vsi drugi ne bi bili učinkoviti, kot je to že opozorilo ustavno sodišče v svojih odločitvah,« razlaga ljubljanski odvetnik in strokovnjak za kazensko pravo dr. Blaž Kovačič Mlinar in dodaja: »Pri tem načeloma niti ni relevantno, kakšna je zagrožena kazen za določeno kaznivo dejanje, saj mora biti za odreditev pripora vedno podan vsaj eden izmed treh pripornih razlogov (begosumnost, ponovitvena nevarnost, vplivanje na priče, op. p.), ki ga mora tožilstvo oziroma sodišče izkazati vsaj na ravni utemeljenega suma.«