Vlada je danes potrdila novelo zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, s katero namerava problematiko prenatrpanih slovenskih zaporov urgentno reševati tudi s prekinitvami prestajanja zaporne kazni. Zaostrene varnostne razmere bodo po zakonu nastopile, ko delež zaprtih oseb na posameznega pravosodnega policista doseže 2,5 zaprte osebe, ali pa je zasedenost zaporov presežena za 20 odstotkov nad uradno ugotovljeno zmogljivostjo vseh zaporov. (Pre)zasedenost slovenskih zaporov je trenutno visokih 37 odstotkov nad uradnimi kapacitetami, pri čemer pa predlog novele dodaja nov kriterij za določanje uradne zmogljivosti zaporov. »Za potrebe izračuna uradno ugotovljene zmogljivosti se upošteva površinski standard 9 kvadratnih metrov površine na obsojenca v samski sobi in 7 kvadratnih metrov površine na obsojenca v večposteljni sobi,« so na pravosodnem ministrstvu zapisali v predlogu zakona.

V primeru omenjenih zaostrenih varnostnih razmer bo vlada z odlokom lahko aktivirala tri ključne začasne ukrepe. Delo pravosodnega policista bodo lahko začasno opravljali tudi drugi zaposleni v upravi za izvrševanje kazenskih sankcij, ki so v preteklosti že delali kot pravosodni policisti, v zaporih pa bodo lahko obsojencem – podobno kot že med epidemijo covid-19 - začasno tudi prekinili prestajanje kazni in odložili nastop kazni zapora ali nadomestnega zapora.

Policisti ne bodo pomagali pravosodnim policistom

Med predlaganimi novostmi je iz prvotne različice ostal spremenjen rok za predčasni odpust, do katerega bodo obsojenci lahko upravičeni nekoliko prej. Po veljavni zakonodaji lahko direktor posameznega zapora obsojenca, ki je že prestal dve tretjini kazni, hkrati pa se vzorno obnaša in sodeluje v različnih zaporskih programih, odpusti (največ) tri mesece pred iztekom kazni. Po novem bi se direktor zapora pod predčasni odpust lahko podpisal že šest mesecev pred iztekom kazni obsojenca.

Iz prvotne različice pa je odpadla v sodstvu težko pričakovana pomoč policistov pri spremstvih pripornikov na sojenje. Zaradi kadrovske stiske pravosodni policisti pripornikov pogosto ne zmorejo pripeljati na sodišče, posledično pa prihaja do zastojev v nujnih kazenskih zadevah. Predlog novele je sprva predlagal, da bi vsaj tri leta pravosodni policisti lahko računali na pomoč »običajnih« policistov, torej policistov, ki službujejo v okviru ministrstva za notranje zadeve. Toda v končni različici te rešitve ni več, po neuradnih informacijah naj bi ji ostro nasprotovali na notranjem ministrstvu.

Nekateri sodniki sicer že po obstoječi zakonodaji – s precej improvizacije oziroma pravne akrobacije – odrejajo, da naj pravosodnim policistom v nujnih primerih pomagajo še policisti, vendar gre pri tem za posamezne primere in ne sistemsko rešitev.

Priporočamo