Na pragu pogajanj z vladno stranjo sindikati ne odstopajo od zahtev po višjih dohodkih in primernejših pogojih dela. V sindikatu Fides so že napovedali splošno stavko zdravnikov in zobozdravnikov, ki se bo, če pogajanja »ne bodo obrodila sadov«, začela 19. oktobra. Vlada Roberta Goloba bi si v času, ko napoveduje krajšanje čakalnih dob, težko privoščila stavke zdravstvenih delavcev. Te bi namreč prinesle dodatne zastoje pri operacijah in pregledih. A ob morebitnem bistvenem višanju dohodkov zaposlenih bo morala, da ne bi v zdravstvu na koncu varčevali pri bolnikih, zagotoviti dodaten denar.
1.Kaj zahtevajo
zdravstveni delavci?
Sindikati obujajo zahteve po boljših prihodkih in primernejših pogojih dela, ki so jih naslovili že na vlado Janeza Janše. Za izločitev iz enotnega sistema plač v javnem sektorju si zdravniki in zobozdravniki tokrat prizadevajo tudi s pomočjo peticije. Omejitve sedanjega sistema »postopoma zabijajo še zadnji žebelj v krsto javnega zdravstva«, so v sindikatu zdravnikov Fides izpostavili pred dnevi. V današnjem plačnem sistemu zdravnikov ni mogoče nagraditi, je včeraj opozoril predsednik sindikata zdravnikov Fides Konrad Kuštrin.
V Sindikatu delavcev v zdravstveni negi Slovenije medtem ostajajo pri zahtevi po dvigu dohodkov tistih zaposlenih, ki so bili ob lanskem zviševanju plač prikrajšani. Pričakujejo tudi urejanje standardov in normativov dela, je včeraj potrdila predsednica sindikata Slavica Mencingar.
2.Kako se je odzvala vlada?
Za zdaj je določila izhodišča za pogajanja za razrešitev stavkovnih zahtev sindikatov zdravstva in socialnega varstva. Prav tako je že zastavila izhodišča za pogajanja o aneksu k posebnemu tarifnemu delu kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike. Tako kot predhodne pa tudi aktualna vlada doslej ni pritrdila zahtevam zdravnikov po izstopu iz enotnega plačnega sistema. »V pogovorih z zdravstvenimi delavci igramo z odprtimi kartami in nikogar ne nameravamo izigravati. Zdravstvo je zaključena celota – to je izhodišče za vse,« je minister za zdravje Danijel Bešič Loredan julija povedal v pogovoru za Dnevnikov Objektiv.
V mandatu vlade Janeza Janše so vladni pogajalci zdravnikom po neuradnih informacijah ponujali za slabo četrtino višje plače. Ustavno sodišče je februarja zadržalo izvajanje zakonodaje, ki bi ukinila obstoječe omejitve zdravniških plač, aprila pa je določbo o dvigu tega stropa razveljavilo. Pogovori o plačah zaposlenih v zdravstvu so pred volitvami zastali, vladi Roberta Goloba pa so dali sindikati vedeti, da ne želijo prav dolgo čakati.
3.Ali drži, da je zdravstvenih delavcev še vedno premalo?
Letos objavljeni zdravstveni statistični letopis, ki je zajel leto 2020, omenja 6944 zdravnikov, 1570 zobozdravnikov, 9043 medicinskih sester in 12.959 zdravstvenih tehnikov. V zadnjem desetletju se je število medicinskih sester povečalo za 101 odstotek, zdravnikov za 36 odstotkov, zobozdravnikov za 23 odstotkov, tehnikov zdravstvene nege pa za tri odstotke. A naraščanje še ne pomeni, da je zaposlenih v posamezni poklicni skupini dovolj. »Število zdravnikov na 100.000 prebivalcev je v Sloveniji kljub rasti v zadnjih 20 letih pod povprečjem držav članic EU,« so v omenjenem letopisu izpostavili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).
Prebivalstvo se je vmes staralo, potrebe po dodatnem osebju pa povečujejo tudi novosti pri zdravljenju. Na to, koliko zaposlenih manjka, ne nazadnje vplivajo tudi njihove obveznosti. Zdravnikom, ki se v osnovnem zdravstvu zaposlujejo na novo, na primer ni več treba opredeliti toliko pacientov kot predhodnikom. Kljub večjemu številu ambulant imajo prebivalci tako vse večje težave pri izbiri osebnega zdravnika.
4.Je v bolnišnicah bolje?
Oddelki, kjer je delo posebej zahtevno in kjer so zaposleni izrazito obremenjeni, so že v preteklosti le stežka obdržali izkušeno osebje. Zaposleni so prehajali v zdravstvene domove, tujino in druge dejavnosti. V zadnjih nekaj letih pa je vse pomembnejši dejavnik kadrovske krize v javnem zdravstvu tudi širjenje vzporednega zasebnega sistema.
K zasebnikom, kjer lahko računajo na znosnejše urnike in boljše plačilo, ne prehajajo le tisti zaposleni, s katerimi so pacienti v najbolj neposrednih stikih. To se na primer kaže ob vse večji kadrovski krizi v laboratorijih, pa tudi v drugih dejavnostih, brez katerih zdravstveni zavodi ne morejo zagotavljati oskrbe bolnikov. Javni zavodi so v nasprotju z zasebniki omejeni tako pri plačah, ki jih dobivajo njihovi zaposleni, kot pri izbiranju programov zdravljenja, ki jih bodo opravljali.
5.Kakšen je najverjetnejši izid pogajanj s sindikati?
Vlada bi si v času, ko obljublja krajšanje čakalnih dob, težko privoščila stavke zdravstvenih delavcev. Zahtevam sindikatov bo, podobno kot so storile predhodne oblasti, verjetno deloma ugodila. Vprašanje je le, do kolikšne mere. Ob morebitnem bistvenem višanju dohodkov zaposlenih bo morala vlada zdravstvu zagotoviti dodaten denar. Če ga ne bo, bo v zdravstveni blagajni – glede na projekcije Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije se ji naslednje leto že tako obeta polmilijardna luknja – ostajalo še manj denarja za zdravljenja bolnikov.
Pri tem se bo morala vlada Roberta Goloba opredeliti tudi do globljih vprašanj o plačah v javnem sektorju in nagrajevanju zaposlenih. Zmeda okrog dodatkov, ki jih za nekatere zdravstvene delavce uvaja aktualna interventna zakonodaja, ni bila dober začetek.
