Slovenska država je po osamosvojitvi postavljala spomenike predvsem generalu Rudolfu Maistru in priložnostna obeležja v spomin na dogodke pred 30 leti, ko se je Slovenija osamosvajala. Bežen pregled pa razkriva, da državi osrednjega obeležja v spomin na prelomne dogodke pred tremi desetletji ni uspelo postaviti. Pred leti je uspel nekdanji predsednik Borut Pahor s pobudo za postavitev spomenika spravi na Kongresnem trgu.
Odloča naj stroka
Spomnimo, tretja vlada Janeza Janše je v ta namen ustanovila Muzej osamosvojitve, a je projektu zaradi politične angažiranosti grozilo, da bo postal pomnik privatizacije osamosvojitve. Namesto tega je nekdanji predsednik republike Milan Kučan pred dnevi poslal v javno obravnavo idejo, da bi država na Trgu republike, kjer so junija 1991 potekale slovesnosti ob osamosvojitvi, postavila pomnik, državni spomenik osamosvojitvi, ki bi, kot je dejal Kučan, združeval vse njene prebivalce. »Moje prepričanje, kot enega udeležencev tega procesa, je, da bi na tem simbolnem prostoru morali imeti simbol, ki bi nas združeval. Kar bi si želel, je razprava o moji pobudi brez kakršnih koli političnih, ideoloških in drugih konotacij,« je dejal Kučan. Nekdanji predsednik se je o tem pogovoril tudi s predsednikom vlade Robertom Golobom ob robu dneva Ljubljane, 9. maja, na ljubljanskem gradu, nato je slednji izjavil, da bo vlada prevzela Kučanovo pobudo, da se zgradi spomenik osamosvojitvi, ker bi se lahko tako izognili prepirom o Muzeju osamosvojitve. Ko bo vlada sprejela odločitev o tej temi, je dodal Golob, pa bi ključno besedo prepustili strokovnjakom, ki bodo morali poskrbeti za primerno spoštovanje zgodovinskih lekcij preteklosti in dogodkov novejše zgodovine, ki so združevali vse Slovence.
Spomenik leta 2026?
Dejstvo je, da bo večja priložnost za postavitev spomenika osamosvojitvi leta 2026 (v letu parlamentarnih volitev), ko bo Slovenija praznovala 35. obletnico osamosvojitve. Pred tem pa se bo postavilo vprašanje usode obstoječega spomenika na Trgu republike, to je spomenika revoluciji. Glede tega je Kučan dejal, da bi se mu zdelo prav, če bi na osrednjem trgu stal spomenik, ki je povezan s krajem, na katerem so potekala pomembna osamosvojitvena dejanja, »ki je simbol tistega, sedanjega in prihodnjega časa«. Obstoječi spomenik pa je, pravi Kučan, simbol nekega drugega časa in nekih drugih hotenj. Kučanovo pobudo je hitro pograbil predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle in podprl idejo, a dodal, da bi bilo treba nemudoma umakniti spomenik Edvardu Kardelju in Borisu Kidriču v središču Ljubljane. Prvak SDS Janez Janša je predlog o spomeniku osamosvojitvi sprejel z nejevero, po njegovem mnenju gre bolj za manever, kako sanirati odločitev vlade o ukinitvi Muzeja osamosvojitve, čeprav je šlo pri vladni odločitvi za združitev z Muzejem novejše zgodovine. Do Kučanove pobude so zadržani tudi v Levici, ker menijo, da bi lahko umik spomenika na Trgu republike vodil do množičnega umikanja spomenikov polpretekle zgodovine in preimenovanja ulic. Socialni demokrati bi kot vladna stranka podprli predlog, ki bi prispeval k prepoznavanju osamosvojitve kot rezultata narodne enotnosti in ne tekmovanja posameznih egov.
