Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (MOPE) je dalo v javno obravnavo predlog zakona o energetski politiki. Ta med drugim določa, da lokalnim skupnostim ne bo več dovoljeno podeljevati novih ali podaljševati obstoječih koncesij za zgraditev in upravljanje omrežja za distribucijo zemeljskega plina. Kot so zapisali, to spodbuja iskanje alternativnih in bolj trajnostnih virov energije. Koncesije bodo sicer še lahko podeljene na območjih, kjer so se že začeli postopki njihovega podeljevanja, a največ za deset let. Obstoječe koncesijske pogodbe, ki se bodo iztekle pred koncem leta 2030, pa se bodo lahko podaljšale največ do konca tega leta. Če bi predlog obveljal, bi ta letnica v nekaterih primerih torej označevala konec uporabe zemeljskega plina za ogrevanje gospodinjstev.
Predlog zakona prav tako predvideva prepoved vgradnje kotlov na zemeljski plin ali utekočinjeni naftni plin v nove stanovanjske stavbe, razen v izjemnih primerih, kjer tega ni mogoče upoštevati. Prepoved bi veljala za stavbe, za katere bi bila vloga za izdajo gradbenega dovoljenja izdana po 30. juniju 2024.
A v Sloveniji je bilo konec preteklega leta še vedno več kot 121.000 gospodinjskih odjemalcev zemeljskega plina. V okoliščinah energetske krize in s tem dragega zemeljskega plina se je lani število gospodinjskih odjemalcev v distribucijskem omrežju zmanjšalo za 1,2 odstotka.
Transformacija je neizogibna
Na MOPE, ki ga vodi Bojan Kumer, pojasnjujejo, da je glede na dogajanje jasno, da bo moralo nekoč priti do transformacije tudi v plinskem sektorju. Pri tem dodajajo, da se mora to zgoditi postopoma, da bi se lahko izpolnile vse zaveze, ki jih imajo koncesionarji. Kot še poudarjajo, je ravno namen javne obravnave, da se tudi s širšo javnostjo preučijo izvedljivost in možnosti prehoda na druge energente v predvidenem času.
A spremembe v predlagani obliki ne bi takoj zajele vseh odjemalcev, pojasni direktorica Agencije RS za energijo Duška Godina: »Dejavnost distribucije zemeljskega plina se izvaja v 86 občinah, od tega so koncesije podeljene v 71 slovenskih občinah. Koncesije so se podeljevale v različnih obdobjih in tudi koncesijske pogodbe so sklenjene za različno obdobje. Ukrep se zato zagotovo ne bi nanašal na vse odjemalce, saj po nam znanih podatkih nekaterim koncesionarjem poteče koncesijska pogodba šele po letu 2040. V 14 občinah se dejavnost distribucije izvaja kot javno podjetje, ki ni koncesionar, zato se navedeni ukrep prav tako ne nanaša na odjemalce v teh občinah.«
Distributerji v prihodnosti stavijo na obnovljive pline
V družbi Plinovodi, operaterju prenosnega sistema plina, menijo, da bi končni predlog zakona v zvezi z določili glede plinskih trošil in distribucije plina moral upoštevati intenzivni razvoj oskrbe z obnovljivimi plini v vsej Evropi. S tem razvojem se zeleni prehod dogaja tudi na področju distribucije zemeljskega plina v Sloveniji.
Tudi v gospodarsko-interesnem združenju za distribucijo zemeljskega plina, ki združuje operaterje distribucijskega sistema, pravijo, da so že v osnutku posodobljenega nacionalnega energetsko-podnebnega načrta (NEPN) navedena tudi prizadevanja za nadomeščanje fosilnega metana v omrežju z nadomestnimi plini v čim večji meri. »Nastavki posodobljenega NEPN gredo v pravo smer. V gradnjo plinskega distribucijskega omrežja je bilo namreč vloženo veliko truda in denarja. Omrežje danes deluje zelo dobro in učinkovito ter praktično brez izgub. Verjamemo, da je mogoče izvesti postopno razogljičenje celotnega plinskega sistema, se pravi tako prenosnega kot distribucijskega omrežja,« meni direktor združenja Urban Odar. Pri tem kot primer dobre prakse navaja Dansko, ki ima danes v svojem sistemu že 40-odstotni delež biometana, do leta 2030 pa naj bi bil že 100-odstotni. Odar še poudarja, da prehod na obnovljive vire energije ni samo velik izziv za plinovodno omrežje, temveč tudi za druge daljinske sisteme, kot sta daljinsko ogrevanje in elektroomrežje. »Še posebno ob upoštevanju dejstva, da bo treba za dosego tega cilja del energije zagotavljati tudi v zimskem obdobju, ko je poraba največja. Predlagane rešitve v zvezi z opuščanjem distribucije plinov bi bilo v praksi tudi zelo težko izpeljati. Zaradi tega je treba namesto v rušitev zgrajene in dobre delujoče infrastrukture več truda vložiti v preobrazbo te infrastrukture za transport obnovljive energije in proizvodnjo obnovljivih plinov. Distribucijsko plinovodno omrežje že danes omogoča nemoteno distribucijo biometana.«
