»Odlično!« je minuli petek predsednik vlade Robert Golob pohvalil kmetijsko ministrico Ireno Šinko, ko je na novinarski konferenci za njim ponovila nekaj obljub. Tudi to, da bo vlada odkupila ves letošnji pridelek slovenske pšenice. Kako namerava to storiti, nista pojasnila niti premier niti ministrica, zato sta povzročila kaos in onemogočila oblikovanje odkupnih cen pšenice. Te tako še vedno niso znane, čeprav se žetev preveša v drugo polovico in bi se brez ponedeljkovega obilnejšega dežja konec tega tedna že končala.
Kaos v žitni verigi
»Izjava predsednika vlade Roberta Goloba, da bo vlada odkupila vso pšenico, je zmedla celotno žitno verigo. Od petka je pri odkupu in cenah kaos. Pšenica je borzno blago, vsaka takšna izjava vpliva na trg, zato so cene poletele v višave,« je včeraj za N1 opozorila direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij Tatjana Zagorc.
Vodstvo Zadružne zveze Slovenije je kmetijsko ministrstvo opomnilo, da je žetev v polnem teku, zato zadruge pšenico že odkupujejo od kmetov, ki nimajo svojih skladišč, in jo tudi sproti prodajajo najboljšemu ponudniku. Ministrico Šinkovo so zato zaprosili za takojšen sestanek, da bi jim predstavila časovnico državnega odkupa pšenice, kakovostne parametre, odkupne cene, plačilne roke in vse druge potrebne informacije. Ta sestanek je bil včeraj, toda predstavniki pridelovalcev in odkupovalcev pšenice želenih odgovorov na njem niso dobili.
Slovenska pšenica v Libijo?
Glede na Golobovo napoved, da bo država pšenico odkupila prek državnega zavoda za blagovne rezerve, ki sodi pod gospodarsko ministrstvo, smo za pojasnilo, kako nameravajo to izpeljati, zaprosili ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Matjaža Hana. Odgovoril je, da postopek vodi kmetijsko ministrstvo in da bodo vse odločitve sprejeli na petkovi seji vlade. Upati je, da slovenske vlade ne bodo prehiteli tuji odkupovalci. Pojavil naj bi se namreč kupec, ki naj bi želel v Sloveniji za vsako ceno kupiti 12.000 ton pšenice in jo odpeljati v Libijo.
Karel Pojbič, direktor Mlinopeka, največjega pomurskega podjetja za peko kruha, mlevskih in pekovskih izdelkov ter slaščic, se z odkupom pšenice ukvarja že petdeset let, a si ne predstavlja, kako bo država odkupila ves letošnji pridelek. Povedal je, da Mlinopek na leto odkupi od 12.000 do 15.000 ton slovenske pšenice. Letos so je prevzeli že okoli štiri tisoč ton. Pojbič je tudi pojasnil, da nihče od pridelovalcev ne čaka, kaj bo naredila vlada. Ko pšenico požanjejo, so jo priseljeni neposredno s polj dostaviti odkupovalcem, saj je nimajo kje skladiščiti. »Na koga naj čakajo? Če se bodo pristojni še mesec dni pogovarjali, bo vlak odpeljal. Kakšen bo model državnega odkupa pšenice, bi moralo biti znano pred žetvijo, ne sredi nje,« je kritičen direktor Mlinopeka.
Cenik bodo popravili
Mlinopek je bil eden redkih odkupovalcev, ki so že pripravili cenik za letošnji odkup pšenice. Odkupna cena krmne pšenice naj bi bila tako 305 evrov za tono, tista premium kakovosti 390 evrov, kakovost A 370, B1 350 in B2 330 evrov. Toda Pojbič je včeraj opozoril, da so borzne cene pšenice padle, zato bodo predvidoma danes objavili nov cenik, po katerem naj bi za tono pšenice najvišje kakovosti ponudili od 350 do 360 evrov.
Prekmursko kmetijsko podjetje Panvita, ki skupaj s pogodbenimi kooperanti na leto pridela okoli 15.000 ton pšenice ali desetino vse v državi, odkupnih cen še ni oblikovalo. Branko Virag, direktor družbe Panvita Kmetijstvo, je pohvalil prizadevanja vlade za slovensko prehransko varnost in pripravljenost, da ukrepa, toda to bi po njegovem morala storiti pravočasno. »Smo sredi žetve in zaradi vladne napovedi, da bo odkupila ves letošnji pridelek pšenice, ne vemo, kako oblikovati tržne cene. Ni namreč jasno, kako namerava vlada odkupiti pšenico: jo želi kupiti za blagovne rezerve, bo dala neki pavšalni znesek po hektarju ... Tega ne vemo, zato ne moremo oblikovati tržne cene, saj bi morali v tem primeru delati poračune ali nove izračune cen. Pšenico zato trenutno prevzemamo ob jamstvu, da jo bomo, ko bo vlada uresničila svojo namero, plačali po takratnih tržnih cenah,« nam je pojasnil Virag in dodal, da so skupina Panvita in njeni pogodbeni partnerji do včeraj poželi tretjino posejane pšenice. Pridelek je za približno desetino manjši od povprečja, kakovost pa je razmeroma dobra. Zaradi vročinskega vala, ki je trajal kar petindvajset dni, pri poznejših sortah pričakujejo količinsko večji osip in slabšo kakovost. x
