Po odločitvi vlade Janeza Janše so verski uslužbenci v obdobju covidne krize prejemali 100-odstotno nadomestilo za socialne prispevke, kar je predstavljalo dodatno pomoč verskim skupnostim. Država je lani za ta namen odštela 3,1 milijona evrov. Po novem – če bo v državnem zboru sprejet zakon o verskih skupnostih – bo ta pomoč znašala okoli 1,7 milijona evrov. Z zakonom o verski svobodi namerava vlada znižati nadomestilo za socialne prispevke s 100 na 60 odstotkov.
Odpravljajo Janševo
versko uredbo
Ministrstvo za kulturo je sredi lanskega poletja, kmalu po prihodu nove vlade, napovedalo, da bo odpravilo uredbo, ki je omogočala 100-odstotno plačilo socialnega zavarovanja za nekaj manj kot 800 verskih uslužbencev. Po pregledu dokumentacije naj bi se namreč izkazalo, da pomoč bivše vlade verskim skupnostim nima zakonske podlage niti v zakonu o verski svobodi niti v protikoronskih ukrepih, saj je bilo ukrepov proti covidu uradno konec 15. junija 2021. Kljub temu so verski uslužbenci še naprej prejemali 100-odstotna nadomestila za socialno zavarovanje. Tri tedne pred imenovanjem vlade Roberta Goloba, 11. maja 2022, je namreč bivša vlada kljub opozorilom vladne zakonodajne službe, da je uredba lahko sporna, sprejela »uredbo o načinu zagotavljanja kriterijev za priznanje splošno koristne organizacije cerkvi ali drugi verski skupnosti in za določitev višine namenske državne pomoči za plačilo prispevkov za socialno varnost njihovih uslužbencev«. Janševa verska uredba je sporna zato, ker država različno obravnava verske uslužbence in samozaposlene v kulturi, ki jim država prav tako sofinancira prispevke za socialno varnost, vendar ne v celoti.
Država prihrani 1,7 milijona evrov
Po naših informacijah je aktualna vlada nameravala razveljaviti sporno uredbo že lani jeseni, a so se nato odločili za drugo, bistveno daljšo pot. Včeraj je ministrstvo za kulturo dalo v javno obravnavo nov zakon o verski svobodi, ki znižuje nadomestilo za socialne prispevke s 100 na 60 odstotkov, v prehodnih določbah pa odpravlja uredbo bivše vlade. V zakonu je sicer zapisano, da država dviguje finančno pomoč za plačilo prispevkov za socialno varnost uslužbencev cerkva in drugih verskih skupnosti s 48 odstotkov na 60 odstotkov, a dejanski učinek bo znižanje. Aktualni zakon o verski svobodi, ki skoraj razpolavlja pomoč verskim uslužbencem, je namreč še iz obdobja znamenitega Zujfa, ko je druga Janševa vlada leta 2012 pri uravnoteževanju javnih financ posegla tudi na področje verskih skupnosti in znižala pomoč države za kritje socialnih prispevkov verskim uslužbencem s 60 odstotkov na 48 odstotkov. Aktualna vlada torej z novim zakonom o verski svobodi vrača državno pomoč na raven, ki je veljala pred letom 2012.
Po zadnjih podatkih je do finančne pomoči upravičenih 764 uslužbencev verskih skupnosti, od tega jih je 727 pripadnikov katoliške cerkve, za katere je država namenila 2,9 milijona evrov pomoči. Če bo v državnem zboru potrjen novelirani zakon o verski svobodi, bo država prihranila okoli 1,7 milijona evrov na letni ravni. Pomoč verskim uslužbencem trenutno znaša 472 evrov na osebo, s predlagano spremembo pa bi znašala 283 evrov na osebo.
