Maja letos je na celjskem višjem sodišču potekala pritožbena seja v zvezi s sodbo, ki je bila junija lani izrečena nekdanjima zakoncema Mirku in Tanji Tuš. Zdaj je odločitev višjih sodnikov znana. Ti so v večjem delu potrdili sodbo nekdanjima zakoncema, ki sta bila obsojena zaradi dveh kaznivih dejanj, in sicer zlorabe položaja v sostorilstvu z Matjažem Zadravcem in pranja denarja pri prodaji blagovnih znamk Tušmobil in Tuš Telekom. Mirko Tuš se je s tožilstvom pogodil za dveletno zaporno kazen s preizkusno dobo treh let, Tanja Tuš pa za leto dni zaporne kazni s preizkusno dobo dveh let. Senat je predlogu sledil, ob tem pa Mirku Tušu naložil plačilo 450.000 evrov, Tanji Tuš pa 90.000 evrov denarne kazni. V tem delu je sodba torej že pravnomočna.
Tušu Holdingu
“le” 29 milijonov evrov
»Do spremembe je prišlo le v manjšem delu. Višji sodniki so namreč delno razveljavili del, ki se nanaša na višino odvzema premoženjske koristi obtoženima. Sodišče na prvi stopnji je namreč odločilo, da se vsakemu odvzame po 121.190 evrov, zdaj pa mora o višini odločiti ponovno,« je za Dnevnik pojasnila predsednica celjskega okrožnega sodišča Petra Giacomelli. Odločitev glede dogovorjene kazni in plačila denarne kazni, kar v pritožbi niti ni bilo izpodbijano, ter razdelitve zaseženih sredstev pa ostaja enaka in je tako že postala pravnomočna. »To pomeni, da se od celotnega zaseženega zneska 35.450.476,33 evra družbi Tuš Holding nakaže 29 milijonov evrov, preostanek, dobrih 6,4 milijona evrov, pa v državni proračun. Enaka ostaja odločitev prvostopenjskega sodišča tudi glede vračila drugih blagovnih znamk družbi Engrotuš in glede stroškov kazenskega postopka,« je še pojasnila Petra Giacomelli. Mimogrede, Tuš Holding je v 100-odstotni lasti Mirka Tuša, Mirko in Tanja Tuš pa imata v Engrotušu 20-odstotni delež.
Dobiček od pranja denarja
v proračun
Na prvostopenjsko sodbo sta se sicer pritožila Tuš Holding in SID banka. Tuš Holding zato, ker mu senat ni prisodil celotnega premoženjskopravnega zahtevka v višini 35,4 milijona evrov, pač pa zgolj 29 milijonov, kolikor je bilo zapisano tudi na zadolžnici za obe blagovni znamki, ki sta ju zakonca Tuš pozneje prenesla nase in s tem pridobila izključno pravico do uporabe teh in drugih blagovnih znamk, katerih imetnica je bila družba Engrotuš. Dobrih 6,4 milijona evrov pa mora v državni proračun, ker naj bi šlo za dobiček od pranja denarja. Za prenos blagovne znamke namreč nekdanja zakonca Tuš nista odštela niti evra, sta se pa očitno zavedala njene velike premoženjske vrednosti. O tem priča tudi to, da je bila ocenjena na 94,5 milijona evrov, cenitev pa je naročil sam Mirko Tuš. V zvezi s to cenitvijo so bila v spis vložena kar štiri različna izvedenska mnenja. Pooblaščenec Tuša Holdinga Urban Vrtačnik je na javni seji višjega sodišča izpostavil, da blagovne znamke niso bile prodane za 29 milijonov evrov, pač pa le zamenjane za poslovni delež. »Tisti, ki je kupil Tušmobil, je potreboval tudi te znamke, brez Tuša Holdinga pa posel ne bi bil izveden,« je opozoril Vrtačnik. SID banka s pritožbo ni uspela, saj je bila njena terjatev v celoti poravnana, v letu 2015 pa se je tudi v celoti odpovedala zastavni pravici in vsem drugim zahtevkom iz naslova blagovnih znamk.
