Pred žičničarji in upravniki smučišč je še ena zelo zahtevna zimska sezona. S podražitvami vozovnic ne bodo mogli pokriti višjih stroškov energije. Kakšne bodo cene smučanja doma in na tujem?

Smučarska sezona se nezadržno bliža. Ob prvem obilnejšem sneženju ali ob dovolj nizkih temperaturah, ki bodo omogočile proizvodnjo kompaktnega snega, bodo žičničarji zagnali naprave. Če je nemogoče predvideti, ali bodo zimske razmere naklonjene belemu športu, pa je mogoče z gotovostjo napovedati, da bo smučanje letos dražje. Žičnice in snežni topovi so veliki porabniki električne energije, ki je letos doživela izjemen cenovni skok.

»Realni dvig cen vozovnic, ki bi upošteval aktualno ceno električne energije, bi bil samomor,« ugotavlja Manuela Božič Badalič, predsednica Združenja slovenskih žičničarjev, in to ponazarja s podatkom, da so na smučišču Kanin, ki ga vodi, lani za električno energijo v vsem letu plačali 156.000 evrov. Enaka količina energije bi jih letos po trenutnih tržnih cenah stala 850.000 evrov. »Če bi želela smučišča zgolj s prodajo vozovnic pokriti stroške, bi jih morala podražiti za 50 do 70 odstotkov,« je izračunala.

Postaviti ceno inupati na najboljše

Vendar takšne podražitve po njenem prepričanju ne bi bile smiselne. »Slovenska smučišča bi v hipu postala nekonkurenčna, ljudje ne bi kupili predragih vozovnic in bi šli raje smučat v tujino,« je prepričana. Kako potemtakem poteka izračun cene vozovnice? »Vzeli smo kalkulacijo iz preteklih let in upamo na najboljše,« je odgovorila. »Nobena vozovnica ne more pokriti dejanskih stroškov,« je ugotavljal tudi Ranko Šmigoc, direktor Marproma, ki upravlja smučišča na Mariborskem Pohorju in Arehu.

Slovenska smučišča za delovanje porabijo 18.800 megavatnih ur elektrike na leto, med večjimi porabniki so tista, ki zasnežujejo proge z umetnim snegom. Nekaj smučarskih centrov ima zakupljeno energijo po nizkih oziroma malo manj ugodnih cenah, dva od njih, Kope in Golte, sta povsem brez zakupljene elektrike. »Danes od ponudnikov tako ali tako ne dobiš ponudb za zakup električne energije,« pravi direktorica smučišča na Kaninu, »poleg tega nas je vlada že pozvala, naj ne opravimo zakupov, ker pripravlja model reguliranja, ki naj bi prinesel vzdržne cene.«

Doma do deset odstotkov dražje

Iz povedanega je mogoče sklepati, da v smučarskih centrih ta čas sploh ne vedo, kaj jih čaka na področju stroškov leta 2023. Na milost in nemilost so prepuščeni vladi Roberta Goloba. »Kljub temu smo morali nekako oblikovati cenike, da ljudje vedo, kaj jih čaka,« pravi predsednica združenja žičničarjev. »Na Kaninu smo sklenili obdržati lanske cene, pri čemer bo gost za isti denar dobil več, saj bo smučanje ponovno mogoče na italijanskem smučišču Sella Nevea.« Večina preostalih smučišč je vozovnice podražila za pet do deset odstotkov. Cena dnevne vozovnice bo okoli 40 evrov, razpon cen šestdnevne vozovnice v glavni sezoni pa je bistveno večji – gibljejo se med 145 (Kanin) in 201 evrom (Vogel). Edini smučarski center, ki še ni objavil cenika, je Cerkno.

V naši neposredni soseščini, na Koroškem in v Furlaniji - Julijski krajini, izrazitih skokov cen ni. Sploh smučišča družbe Promotur, ki je v deželni lasti, so ohranila cene iz lanske sezone. Dolgoletni turistični delavec Brane Justin, ustanovitelj podjetja Skipass Travel iz Kranjske Gore, ki ga ljubitelji smučanja dobro poznajo, ker tam lahko kupijo nekoliko cenejše vozovnice za koroška in furlanska smučišča, je prepričan, da bodo slednja letos bolj privlačna kot številna naša. »Če jo kupite prek našega podjetja, stane sezonska vozovnica za dva odrasla in dva otroka za vsa smučišča v Furlaniji v predprodaji 788 evrov,« je poudaril. Smučate lahko na Selli Nevea, Višarjah, celo v Forni di Sopra. Gre sicer za smučišča, ki se z velikimi v Avstriji ali gigantskimi ter prestižnimi v Dolomitih ne morejo primerjati, a so vedno dobro urejena, gastronomska ponudba je odlična, so tudi relativno blizu. »Smučarjem priporočam, da si ogledajo zanimivo ponudbo nakupa večurnih vozovnic. Trideset ur smučanja čez celotno sezono dobite za 200 evrov, za družine so cene še precej nižje,« dodaja Justin.

In še primerjava s Koroško: sezonska smučarska vozovnica za 31 smučišč na Koroškem in Južnem Tirolskem za družino dveh odraslih in dveh otrok ob nakupu v predsezoni stane 1462 evrov. Spet – primerjava s Furlanijo ni najboljša, saj ta karta vključuje precej več in tudi kvalitetnejša smučišča, da o kilometrih prog ne govorimo. »Korošci so cene dvignili za tri odstotke. Veste, tam imajo skoraj vsi urejene dolgoročne zakupe elektrike, zato se jim pri stroških ne bo tako zelo poznalo. Tisti, ki jih nimajo ali jim pogodbe potečejo, pa bodo v hudih težavah. Zelo skrbno bodo morali delati kompaktni sneg, a ne verjamem, da bi si zavoljo varčevanja kdo lahko privoščil slabše urejene proge, na račun manj pogostega teptanja z ratraki, ki res pokurijo ogromno vse dražjega goriva,« je še ocenil Justin.

Vsak četrti bi se
odpovedal smučanju

Smučarska središča se ne soočajo zgolj z negativnimi učinki draginje in globalnih klimatskih sprememb, temveč tudi s spremenjenimi navadami smučark in smučarjev. V prihajajoči zimski sezoni se utegne več kot četrtina potencialnih zimskih dopustnikov odpovedati počitnicam na snegu, izhaja iz spletne javnomnenjske raziskave, ki jo je po naročilu bavarskega proizvajalca športnih oblačil Schöffel opravil inštitut Yougov. Raziskava bi smučarskim središčem morala povzročati skrbi. Skoraj dve tretjini (63 odstotkov) sodelujočih je namreč odgovorilo, da bi se pozimi raje odpravili na pohod s krpljami ali brez njih, pa tudi sicer jih vse bolj privlačijo dejavnosti, za katere ni treba imeti žičniških naprav: tek na smučeh, turno smučanje ali zimsko kolesarjenje.

Desetodstotni dvig cen v Dolomitih

Smučarska veriga Dolomiti Superski združuje 15 dolin in kar 1200 kilometrov brezhibno urejenih prog, številni kraji (Alta Badia, Cortina d'Ampezzo, Val Gardena) sodijo med najelitnejše smučarske destinacije v Evropi in na svetu. Imajo najmodernejše smučarske naprave, temu primerno pa tudi najvišje cene. Te bodo letos še precej višje.

Cena šestdnevne vozovnice se je podražila za desetino, z lanskih 339 evrov v visoki sezoni na letošnjih 373 evrov. V zadnji sezoni pred koronskim zaprtjem je ta vozovnica stala 313 evrov. »Inflacija v Italiji je 11-odstotna. Stroški za obratovanje naprav in snežnih topov pa so se dvignili še za precej več, a vsega ne moremo prek višjih cen naprtiti uporabnikom. Če bodo cene elektrike vzdržale na sedanjih ravneh in bomo večino kompaktnega snega lahko naredili novembra, bomo zdržali,« je ocenil Diego Clara iz konzorcija Dolomiti Superski, ki združuje 130 zasebnih žičničarskih podjetij. Zavrnil je namige, da bodo žičničarji varčevali tako, da ne bi uredili vseh prog ali da bi žičnice vozile počasneje. »Tega nam naši gostje ne bi oprostili,« se zavedajo v konzorciju.

Clara ve, da je v Italiji kar nekaj smučišč, ki niso dvignila cen (recimo furlanska), a je poudaril, da gre za podjetja v lasti dežele in da bodo morebitni izpad dohodkov morali plačati davkoplačevalci.

Čeprav sta bili tudi v Dolomitih zadnji sezoni zaradi covida močno okrnjeni (predlani niso obratovali niti dneva!), pa so pred letošnjo v nove naprave, razširitev smučišč in zasneževanje vseeno vložili kar 65 milijonov evrov. Med drugim so s šestsedežnico zamenjali dvosedežnico na visokogorski planini Alpe di Siusi, zgradili povezovalno gondolo v Carezzi ter zamenjali 3-sedežnico s 6-sedežnico na smučišču Latemar v dolini Fiemme in namesto 2-sedežnice postavili novo 4-sedežnico na smučišču San Martino di Castrozza.

Zares visoke cene vozovnic ob tem podatku postanejo bolj razumljive. Pa tudi smučarjev, ki zmorejo seči globlje v denarnico, jim očitno ne bo zmanjkalo. Tudi iz Slovenije. Lani so našteli natanko 23.642 naših smučarjev. Če se boste odločili za smučanje v Italiji, je nujno treba opozoriti še na eno novost: obvezno je zavarovanje, ki vključuje tudi odgovornost do tretje osebe.