Sicer pa je Pêro Sŕce, kot nam je zaupal Vid Karlovšek, eden izmed snovalcev enigmatičnega lika, po duši predvsem kmet. Ravno tako dobro kot kolerabe kljub suhi istrski zemlji goji verze. Zelo naklonjen je kolektivnemu ustvarjanju, zlasti s slastnim mrličem. »To je tehnika (fr. cadavre exquis), ki smo si jo izposodili od francoskega nadrealizma. Za mizo sedi več ljudi. Pred seboj imajo list, vsak napiše en verz in ga prepogne, da ga drugi ne vidijo. Potem poda list naprej. List kroži, dokler ni popisan, in tako nastane nekakšen kolaž – pesem. Pogosto so verzi zelo absurdni, groteskni. Prva pesem, ki je bila napisana na ta način, se je začela s slastnim mrličem, zato je metoda dobila tako ime.«

Pesniške zbirke, ki jih izdajajo pri zavodu, se večkrat imenujejo po koktejlih Mohito z limeto, Sex on the beach, Blue lagoon. »Ravno zato, ker gre za skupinsko ustvarjanje, mešanico različnih komponent, ki jih dodajajo pesniki in pesnice. Prva zbirka je bila Mohito z limeto, ker se je tako začel en verz, pa smo nadaljevali v tej tradiciji.« Pesniško zbirka Old timer »pesem na začetku je … pomfri ali pražen / irelevantno mnenje, idiot! / Pravi napoj bo rešil svet!« pa je, denimo soustvarilo več generacij, od osnovnošolcev do upokojencev, ki so »svoje verze in domišljijo združili v medgeneracijski izraz kolektivne resničnosti«. Pesniška vsebina »starodobnika« je nastajala na delavnicah kreativnega pisanja, in sicer v Centru dnevnih aktivnosti za starejše občane Koper in v Centru mladih Koper Markovec. Tudi vizualno je oblikovana po ideji kolaža z različnimi grafičnimi elementi, od risb do izrezkov fotografij, ki so bile posnete na delavnicah kreativnega pisanja.

Za vizualno podobo Pêra Sŕca in celotnega Zavoda Trite skrbi Nela Poberžnik, ki tudi mentorira mlade na področju vizualnih komunikacij. Ena izmed pomembnejših usmeritev, ki so si jih začrtali na zavodu, je namreč dajati zagon mladim ustvarjalcem, ustvarjalkam. Zavod Trite je s pomočjo Pêra Sŕca v kulturniškem smislu »zbudil« obalo in ji ne bo pustil več zaspati. Tudi zato je prenos »umetniških veščin in vrlin« tako pomemben. »Mladim še neuveljavljenim umetnikom s kateregakoli področja želimo nuditi platformo oziroma priložnost za sodelovanje pri performansih, za izdajo literarnega prvenca, glasbenega albuma … karkoli si pač želijo ustvariti.«

Poetični kmet

Pêro Sŕce je nadvse zadovoljen, da so vsi njegovi srčki in srčice, Martin Mikolič, ki je predsednik Zavoda Trite, Vid Karlovšek, Ita Weber, Nela Poberžnik, Matija Šik, Ivona Furlan, Martin Kodarin, Hana Meško, Aljaž Rolih in Lenny Bržan nadvse ustvarjalni in nadarjeni za različna področja. Tako lahko sam v miru kmetuje na svoji istrski njivi, medtem ko njegovi srčki hodijo nastopat v njegovem imenu. V Zavodu Trite so namreč prepričani, da je poezija »živahna žival,« ki sodi na ulico med ljudi. Pêro Sŕce pa bi še dodal, da z njo »glasno razpiramo skrite portale, slišimo nevidno in neslišno gledamo«. Tako so njihove pesniške karavane v poletnem času postale že tradicionalne. »Napravimo se v kostume, vzamemo inštrumente in se odpravimo na ulice. Mimoidočim in po kafičih beremo poezijo, hodimo po mestu, po Kopru, Ljubljani. Poezija na vsakem koraku.« Tudi z Obalnimi rimami, mesečnimi literarnimi večeri bralnih nastopov in uprizoritev na obali poskrbijo za veter v jadrih poezije. »To je naš projekt z najdaljšo tradicijo, ki smo ga sicer 'podedovali'. Približujemo se že sedemdeseti izvedbi. To so edini redni literarni večeri na obali v slovenski Istri, kjer ima vsak, ki se prijavi, možnost prebrati svojo poezijo, prozo. Omejitev ni, vrata so odprta za vse.«

Poezija in suhozidna gradnja

Kako pa se poezija povezuje s suhozidno gradnjo, boste lahko izvedeli na letošnjem Festivalu na višti v Hrastovljah. Od 16. do 19. avgusta »bomo tam zganjali ustvarjalni kažin za domačine, prišleke in za naše duše – da se pasejo z boškarini in plešejo s šavrinkami«. Podeželsko rajanje bo združevalo koncerte, performanse, delavnice, poezijo, zvočne vrtove, suhozidno gradnjo … »Z zavodom se posvečamo povezovanju kulturnega izročila Istre z moderno umetnostjo. Pri glasbi vključujemo stare istrske melodije in tudi suhozidna gradnja je tak moment ohranjanjanja izročila.« Umetnost je obrt tudi v tem smislu, razmišlja Vid Karlovšek, da se je treba izuriti v veščinah in jih potem konstantno nadgrajevati, če hočemo čim bolj kvalitetne izdelke. Pomembno pa je, da znanje predajamo naprej.

Teksti, napisani s tehniko slastnega mrliča, pa so tudi podlaga za njihove performanse. Uprizorili so že marsikatero predstavo Hare Krismas, Blue Lagoon, Grasshopper … Stoječe ovacije je v koprskem alternativnem lokalu Rampin požel Pane mone: Jezusov veliki paneton, avtorsko glasbena komedija, ki »oživlja drugo in drugačno resnico o Jezusovem življenju in najjajčni noči«.

Kadar Vid v imenu Pêra Sŕca z drugimi srčki in srčicami ravno ne meša pesniških koktejlov ali nastopa v performansih, tako »raja« po vištah in festivalih, obiskali so že Plavajoči grad, Dneve poezije in vina, Dneve knjig v Mariboru in Ljubljani … ali z zavodom organizira literarne, glasbene in druge delavnice. Obenem pa je nagrajeni poet, ovenčan z nazivom uršljan 2022, absolvent primerjalne književnosti in slovenistike na Filozofski fakulteti v Ljubljani in honorarni sodelavec RTV Koper. Vedno v gibanju, tak, kot mora biti tudi prava poezija. Ali kot je za pesniški portal Poiesis nedavno ubesedil poetični kmet Pêro Sŕce: »Ma anka poezija nikoli ne sme biti na miru, ker tista prava poezija ni skrita samo v knjigah, ma raste zunaj inu je zdravilo za vse hudo na sveti.«

Kulturno – izobraževalni zavod Trite

Zavod Trite in Pêro Sŕce vas v prvi vrsti vabita, da se jim pridružite na njihovih dogodkih, lahko pa jim primaknete tudi kakšen cekin za lažje preganjanje žeje in zleh duhov s pesniškimi koktejli. Kulturno-izobraževalni zavod Trite, Prade, Cesta XVI / 8, 6000 Koper, trr: SI56 6100 0002 1170 015

Obrazi nevladnikov

Rubriko Obrazi nevladnikov pripravljamo v sodelovanju s CNVOS, krovno mrežo slovenskih nevladnih organizacij. Vsak ponedeljek vam predstavimo eno nevladnico ali nevladnika, ki si, vsak na svoj način, prizadeva, da bi bila naša družba lepša in bolj prijazna.