Investitor, ki načrtuje gradnjo vetrnih elektrarn na Pohorju, je v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja že prejel devet negativnih mnenj oziroma zahtev za dopolnitev dokumentacije. Zdaj skuša z dodatnimi pojasnili in dopolnitvijo poročila o vplivih na okolje ponovno prepričati občine in druge mnenjedajalce.
»Slovenija izrazito negativno izstopa v primerjavi z drugimi članicami EU na področju vetrne energije. Tudi vse države, ki so primerljive po površini zaščitenih območij Nature 2000, imajo – z izjemo Bolgarije – že zdaj več tisoč megavatov inštalirane moči iz vetrne energije,« je na nedavni seji odbora DZ za infrastrukturo, okolje in prostor opozorila državna sekretarka na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Tina Seršen. Na seji so poslanci na zahtevo poslanske skupine SDS razpravljali o načrtovani gradnji 56 vetrnih elektrarn na Pohorju, ki jim domačini vse glasneje nasprotujejo.
Da konkretni projekt ni primeren, je doslej v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja presodilo tudi več pristojnih institucij. Negativna mnenja ali zahtevo za dopolnitev dokumentacije je podalo devet mnenjedajalcev, in sicer ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, direkcija za vode, zavod za varstvo narave, zavod za gozdove, zavod za varstvo kulturne dediščine, občina Slovenska Bistrica, občina Ruše, Komunala Slovenska Bistrica in ministrstvo za obrambo.
Zdaj ima investitor možnost, da na njihova mnenja odgovori in jih poskuša ponovno prepričati, da se do načrtovane gradnje vendarle opredelijo pozitivno. To možnost so v podjetju Energija na veter tudi izkoristili. »Investitor je 11. decembra 2023 upravnemu organu posredoval opredelitev do mnenj mnenjedajalcev, ki so podali negativno mnenje oziroma zahtevali dopolnitev, vključno z dopolnitvijo poročila o vplivih na okolje,« so nam potrdili na ministrstvu za naravne vire in prostor. »Predložena dokumentacija je v pregledovanju, v nadaljevanju pa bo posredovana pristojnim mnenjedajalcem, ki se morajo opredeliti, ali je skladna s predpisi iz njihove pristojnosti.«
Ministrstvo zavezano mnenjem
Mnenjedajalci se bodo morali tako vnovič opredeliti do dokumentacije z dopolnitvami, ministrstvo pa bo njihovo mnenje dolžno spoštovati. Če bo v drugem krogu od mnenjedajalcev prispelo vsaj eno negativno mnenje, ki bo ustrezno strokovno utemeljeno, vloga investitorja ne bo odobrena. Tako je bilo vsaj mogoče razumeti predstavnika ministrstva za naravne vire in prostor na omenjeni seji odbora: »Odločali bomo zakonito. Po zakonu smo zavezani mnenjem. Edino, kar še piše v zakonu, je, da morajo biti ta mnenja strokovno utemeljena in utemeljena s predpisi. Samo to, da nekdo reče, da je mnenje negativno, ni dovolj.« Povedano drugače: če posamezna občina ali strokovni zavod v drugo poda strokovno utemeljeno negativno mnenje, je vetrnicam na Pohorju – vsaj v konkretnem postopku – odklenkalo.
Pomanjkljivo poročilo o vplivih na okolje
Dosedanji komentarji in obrazložitve nekaterih mnenjedajalcev dajejo slutiti, da jih bo investitor težko spreobrnil oziroma prepričljivo utemeljil načrtovani poseg v naravo. Mnenja mnenjedajalcev so praviloma obsežni dokumenti, ki vključujejo analize vseh predlaganih projektnih rešitev. Na zavodu za gozdove na primer na dobrih 50 straneh pojasnjujejo ugotovitev, da gradnja načrtovanih vetrnih elektrarn na Pohorju z vidika varstva gozdov ni sprejemljiva. »Zavod meni, da bo poseg lahko trajno ali začasno negativno vplival na funkcije gozdov, in sicer predvsem na funkcijo ohranjanja biotske raznovrstnosti z vidika zmanjšanja in ogroženosti življenjskega prostora, ki je pomemben za ohranitev redkih ali ogroženih živalskih vrst, ter spremembe naravnega življenjskega ritma divjadi z vnašanjem nemira ter zmanjšanja možnosti za poleganje in vzrejo mladičev,« so na zavodu za gozdove zapisali v mnenju o sprejemljivosti gradnje.
Poleg tega so na zavodu presojali tudi samo poročilo o vplivih na okolje, s katerim je investitor v postopku utemeljeval okoljsko sprejemljivost gradnje. Tudi v tem primeru so na zavodu ugotovili, da je poročilo neustrezno. »Zavod meni, da poročilo o vplivih na okolje ne temelji na vseh predpisih, ki so pomembni za presojo posegov v gozd in gozdni prostor,« so navedli. Ugotovili so tudi, da poročilo ne upošteva veljavnih gozdnogospodarskih načrtov, ki vsebujejo usmeritve za območje Nature 2000, kamor je umeščena načrtovana investicija. »Na podlagi vseh zapisanih ugotovitev se zavod ne strinja s presojama vplivov na okolje ... ter meni, da poročili nista korektno upoštevali vseh vplivov na območja Natura 2000,« so zapisali.
Podobno očitno menijo tudi na zavodu za varstvo narave, saj se na zavodu za gozdove med drugim sklicujejo prav na njihovo stališče iz leta 2021, ko so za primer načrtovane gradnje desetih vetrnih elektrarn v občini Slovenska Bistrica državni naravovarstveniki zapisali: »Menimo, da izvedba načrtovanih vetrnih elektrarn v celoti ni združljiva s cilji ohranjanja narave, predvsem ohranjanja celovitosti in povezljivosti varovanega območja kot tudi doseganja podrobnih varstvenih ciljev programa upravljanja območij Natura 2000 Pohorje ter ohranjanja ugodnega stanja ostalih vsebin in območij ohranjanja narave.«
Župani za zdaj neomajni
Da je investicija nesprejemljiva, so na seji odbora DZ za infrastrukturo, okolje in prostor opozorili tudi župan Slovenske Bistrice Ivan Žagar, predstavnica občine Zreče Katjuša Črešnar in županja Ruš Urška Repolusk. »Kot mnenjedajalec smo podali negativno mnenje, saj sami posegi in dokumentacija niso skladni z našimi štirimi prostorskimi akti. Kot upravljalec cest smo podali negativno mnenje, saj niso bili upoštevani projektni pogoji. Skupna občinska uprava Maribor je presojala tudi vpliv na ljudi, živali in naravo. Umestitev vetrnih elektrarn in kablovoda je s tega stališča prepoznala kot negativno,« je povzela ruška županja.
Župan Slovenske Bistrice je opozoril na po njegovem sporen način pridobivanja gradbenega dovoljenja z načrtnim drobljenjem postopkov: »Na občini menimo, da se postopki ne vodijo v skladu z zakonodajo, in sicer preprosto zato, ker govorimo o treh sklopih vetrnih elektrarn, ki vsi za nekajkrat presegajo deset megavatov. To pomeni, da bi se morali ti postopki voditi preko državnega prostorskega načrta.« Spomnil je tudi, da primerna območja za vetrne elektrarne v Sloveniji obstajajo – a ne na Pohorju: »Ministrstvo za infrastrukturo je že pred časom naredilo celovit pregled potencialno ustreznih območij za izkoriščanje vetrne energije. Verjamem, da so take študije resna zadeva. V tej študiji med dvanajstimi predlaganimi potencialnimi območji Pohorje ni navedeno.«
