»Naša država ima zgledno vzpostavljen sistem spremljave telesnega in gibalnega razvoja otrok in mladostnikov, o telesni zmogljivosti odraslih in njenih spremembah pa smo doslej vedeli bolj malo. Z meritvami za odrasle bi radi po eni strani vzpostavili sistem zbiranja podatkov, ki bodo služili pripravi nove strategije na področju spodbujanja telesne dejavnosti, po drugi strani pa želimo posameznikom omogočiti, da spremljajo stanje svoje telesne zmogljivosti,« je pojasnil dr. Gregor Starc, vodja nacionalnega sistema Športnovzgojni karton (ŠVK) in izredni profesor na ljubljanski fakulteti za šport.

Starc poudarja, da je pomembno, da vse življenje spremljamo svojo gibalno zmogljivost. »Pri ljudeh je tako, da če ne vemo, ne boli. Da zaznamo svoje težave in potencialna zdravstvena tveganja, je bistveno, da se dobro poznamo. Pri odraslih po 50. letu ali že prej namreč pogosto zaznavamo upad telesne zmogljivosti, ki pa ni zgolj posledica bioloških procesov, ampak tudi kulturno-psiholoških procesov staranja.«

Tudi zato so se v ekipi SLOfit letos odločili ŠVK nadgraditi s prvimi znanstveno zasnovanimi meritvami telesne zmogljivosti odraslih. V četrtek, 31. marca, bodo na ljubljanski fakulteti za šport in v nekaterih krajih po Sloveniji izvedli meritve telesnih zmogljivosti odraslih, ki so jih poimenovali SLOfit odrasli, in meritve, namenjene starejšim od 65 let, SLOfit senior.

Starost ni bolezen

Meritve bodo za vse udeležence brezplačne in bodo trajale približno eno uro. Zanimanje ljudi zanje je precejšnje; pričakujejo več tisoč udeležencev. Pred pristopom k meritvam osnovnega sklopa bodo najprej preverili njihovo zdravstveno stanje, na voljo bodo tudi meritve dodatnega sklopa. »Kljub temu da nimamo podatkov iz preteklih obdobij, bomo zelo hitro videli, kakšne so razlike med različnimi starostnimi skupinami in spoloma ter v katerih obdobjih prihaja do najhitrejšega upada telesne zmogljivosti. Po nekaj letih bomo lahko opazovali tudi trende sprememb,« zagotavlja prof. Starc. Meni, da se bo v primerjavi s prejšnjimi generacijami pokazalo izboljšanje stanja pri ženskah in poslabšanje stanja pri moških. Ženske namreč pogosteje in bolje skrbijo zase kot moški, postajajo tudi nosilke rekreativnega športa.

Starc poudarja, da je treba z gibanjem in zdravim življenjskim slogom, s katerim lahko preprečimo neprijetne posledice sodobnega načina življenja, za svoje zdravje skrbeti v vseh starostnih obdobjih. Ugotavlja, da se mnogi odrasli nehajo ukvarjati s športom zato, ker se jim zdi, da pri njihovih letih to ni več primerno, in raje začnejo hoditi. V resnici pa bi se morali držati načela »če lahko tečeš, ne hodi«.

»Sprehajanje zgolj upočasni nazadovanje, s sprehodi ne moremo ohranjati dosežene ravni telesne zmogljivosti. Bistveno je, da se ljudje v zrelih letih zavedajo, da starost ni bolezen. Pomembno je, da vsak dan doma naredijo nekaj krepilnih in razteznih vaj, sprehode po ravnini spremenijo v pohode ali kolesarjenje navkreber, plavajo ali se ukvarjajo s športnimi dejavnostmi, pri katerih je manjša možnost poškodb,« svetuje sogovornik.

Po njegovih besedah tisti ljudje, pri katerih pride do upada telesne dejavnosti, doživijo tudi upad telesne zmogljivosti: »Če mišice ne delujejo, tudi možgani ne dobijo toliko kisika in hrane, kot bi ju lahko. Poslabšata se spanec in nočno čiščenje možganov med spanjem, premalo je tudi vseh hormonov, ki se izločajo, ko mišice delujejo, spodbujajo naše možgane in izboljšujejo naše počutje.«

Počasna mišica, počasni možgani

Na vprašanje, katere starostne skupine so med najbolj prizadetimi zaradi koronskih ukrepov, Starc odločno pove, da so največja žrtev otroci: »Otrokom ni šlo še nikoli tako slabo kot zdaj, posledice slabšanja gibalnega razvoja pa se kažejo tudi v delovanju možganov. Počasna mišica nakazuje na počasne možgane. Pri odraslih so stvari manj jasne, a zagotovo ni šlo na bolje. Glede na dogajanje v naši družbi in politiki bi lahko sklepali, da je normalno delovanje možganov pri marsikom pod vprašajem.«

Starc meni, da bo gibalna pismenost otrok upadala še nekaj let, ker se je telesna zmogljivost otrok precej znižala. »Koordinacija gibanja pri otrocih je zaradi koronskih ukrepov upadla za 17 odstotkov, slabše koordinirani otroci pa imajo večje težave z usvajanjem novih gibalnih znanj. Enostavno povedano: po koronskih ukrepih otroci startajo s 17 odstotkov nižjega zaletišča. Posledično bo vsaj toliko slabše njihovo gibalno znanje.«

Nove meritve za ŠVK, s katerim že 40 let skrbijo za načrtovanje sistemskih ukrepov za zdravo prihodnost naših otrok, bodo začeli aprila. »Šole se že pripravljajo na izvedbo, letošnje meritve pa bodo zelo pomembne, ker bodo pokazale, kaj se je zgodilo z otroki v času, ko jim oblasti niso zaprle šol,« je povedal Starc in poudaril, da sedeči način življenja, tablice, telefoni in računalniki na otroke vplivajo katastrofalno. »Naše telo in naši možgani niso prilagojeni na tak življenjski slog. Anhedonija, torej pomanjkanje užitka, ki ga povzročajo zasloni, s seboj prinaša hude destruktivne in samodestruktivne posledice za posameznika in družbo.«