Po izbruhu finančne krize leta 2008 so poleg največjih treh – SCT, Primorja in Vegrada – bankrotirala številna gradbena podjetja. Dandanes je največji gradbinec v državi skupina Kolektor Construction, ki je lani ustvarila okoli 300 milijonov evrov prihodkov, med drugimi pa jo sestavljata Kolektor CPG in Kolektor Koling. To je še daleč od dosežkov skupine SCT, ki je na ravni matične družbe leta 2008 dosegla rekordnih 534 milijonov evrov prihodkov. Drugo mesto zaseda novomeški CGP, ki je lani ustvaril približno 160 milijonov evrov prihodkov, sledi pa mu skupina Pomgrad s prihodki v višini slabih 150 milijonov evrov.
Ne le vodilna trojica – za nekdanjim največjim triom oziroma njegovimi dosežki leta 2008, ko so gradbena podjetja realizirala 3,5 milijarde evrov prometa, zaostajajo tudi celotni prihodki v gradbeništvu. Po ocenah so lani v gradbeništvu ustvarili okoli 2,5 milijarde evrov prihodkov, kar je približno toliko kot leto pred tem, je povedal direktor Zbornice gradbeništva in industrije gradbenih materialov pri GZS Gregor Ficko. Od tega so nizke gradnje prispevale okoli 70 odstotkov. V nasprotju s številnimi panogami je gradbeništvo v koronski krizi delovalo razmeroma normalno. Je pa epidemija covida-19 vplivala na izrazite podražitve energentov in materialov; tem je dodaten pospešek dala še vojna v Ukrajini.
Kaj botruje rasti stroškov
Po pojasnilih Ficka so se od začetka lanskega leta naftni derivati podražili za dobro polovico, električna energija brez prispevkov do 150 odstotkov, plin, ki ga potrebujejo v asfaltni industriji, pa celo do 700 odstotkov. Neenergetske surovine so se v povprečju podražile za četrtino, pri čemer je bila rast nekaterih surovin 200-odstotna. »Temu primerno so se podražile gradnje: stanovanjska in industrijska od 30 do 35 odstotkov, prometna infrastruktura od 20 do 25 odstotkov, zaključna dela v gradbeništvu pa od 12 do 45 odstotkov,« je dejal Ficko.
Naraščajoče cene so posledica globalnega zaprtja industrije gradbenega materiala. »V prvem valu covida so se koristile zaloge. Nato so na Kitajskem, v Severni Ameriki in Evropi začeli reševati krizo z velikimi projekti. Vse zaloge so pošle, od takrat dalje pa ni mogoče zadovoljiti potreb in nadomestiti rezerv. Veliko gradbenega materiala so prej uvažali iz Rusije in Belorusije, ki sta zdaj pod embargom, ter Ukrajine, kjer je vojna. Gradbinci sicer iščejo nadomestne nabavne poti v Srbiji, Turčiji, na Bližnjem vzhodu, vsepovsod, kjer proizvajajo materiale za gradbeništvo. Pojavljajo pa se težave pri certificiranju materialov iz teh držav,« je pojasnil Ficko. Po pojasnilih Kristjana Mugerlija, direktorja Kolektorja CPG, ki je lani prihodke povečal za petino, na 142 milijonov evrov, naraščajočih stroškov zaenkrat še ne morejo prevaliti na naročnike, zelo hitro pa se na podražitve odzivajo dobavitelji. »Ko z rastjo stroškov seznanimo naročnike, marsikje naletimo na gluha ušesa, kar gradbenim podjetjem povzroča velike likvidnostne težave,« je opozoril Mugerli.
Nepriznani višji stroški
Po besedah Ivana Cajzka, direktorja podjetja GIC Gradnje, ki je na ravni skupine lani ustvarilo 65 milijonov evrov prihodkov, kar je nekoliko manj kot leto poprej, letos pa načrtujejo za več kot 100 milijonov evrov prihodkov, imajo vsi gradbinci trenutno težave z razlikami v cenah, saj jim država višjih stroškov ne priznava. »Država je predlagala, da bi deset odstotkov podražitev pogodbenih vrednosti pokrili sami, vendar jih nimamo od kod vzeti, saj so zaslužki pod desetimi odstotki,« zatrjuje. Tudi Iztok Polanič, prvi mož skupine Pomgrad, je povedal, da časi niso rožnati, sploh zaradi trenutnih pogledov naročnikov na naraščajoče stroške. »Javni naročniki ne sledijo svetovnim in evropskim trendom. V tujini so uveljavljene pogodbe mednarodne inženirske organizacije (Fidic) za izvajanje gradbenih del, ki predstavljajo dobre prakse v razmerju med naročnikom in izvajalcem. V Italiji so zaradi podražitev oblikovali posebno postavko v proračunu. Če se v Sloveniji problem ne bo rešil, bo gradbeništvo težko ostalo v kondiciji, v kakršni je bilo zadnji dve leti,« je povedal Polanič. Blaž Miklavčič, direktor in lastnik podjetja GH Holding, ki je lani prihodke povečalo za približno tri četrtine, na 105 milijonov evrov, od katerih jih je bila le četrtina dosežena v Sloveniji, računa, da bodo rast stroškov prenesli na naročnike: »To nam mora uspeti, saj se stroški vsak mesec povečajo za nekaj odstotkov. V nasprotnem primeru bo branža počepnila,« je dejal Miklavčič.
Le sto dijakov na letnik
Vrsto let težavo v gradbeništvu predstavlja pomanjkanje kadrov. »Inženirjev, tehnikov ni dovolj, primanjkuje tudi zidarjev, tesarjev in druge kvalificirane delovne sile. Interesa za poklic ni. S podobnimi težavami se srečujejo tudi v tujini, pri čemer smo imeli v Sloveniji srečo, ker smo lahko nekaj časa zaposlovali delavce iz držav nekdanje Jugoslavije,« je dejal Ficko. V razvitejših državah lahko zaposlene plačajo več, ker imajo gradbena podjetja višje prodajne cene, je dejal Mugerli. »Če bi imeli primerljive cene v Sloveniji, bi gradbena podjetja lahko namenjala več sredstev za plače, imela bolj kvalificirano delovno silo v celotni verigi in dosegala višjo produktivnost. S tem bi ustvarjali tudi večjo dodano vrednost, ki v gradbeništvu predstavlja ključen problem. S slabšo tehnologijo smo v preteklosti dosegali približno enako dodano vrednost, danes pa z modernejšo opremo ne rastemo, saj imamo manj izobražene zaposlene.« Ob tem je Mugerli poudaril, da slovenske poklicne gradbene šole obiskuje le po sto dijakov na letnik.
Ker je gradbeništvo zelo pomembna gospodarska panoga, bi si zaslužila svoj direktorat, je prepričan Ficko. Velik izziv predstavljata tudi digitalizacija in ustanovitev paritetnega sklada. Te poznajo številne evropske države, s skladom bi izboljšali pogoje delovanja v gradbeništvu. Predvsem pa si gradbinci želijo nadaljevanja trenda financiranja državnih infrastrukturnih projektov. »V tem primeru bo dela za gradbince dovolj. Ne želimo pa si, da kakšno leto gradbeništvo pregoreva, naslednje leto pa dela ni. Infrastruktura, ki jo gradimo v Sloveniji, ne dosega srednje razvitih evropskih držav. Če bodo gradbincem nekaj vzeli, ne bodo vzeli nam, temveč bodo vzeli tistim, ki infrastrukturo – ceste, železnice, bolnišnice, domove za starejše, šole – potrebujejo,« je poudaril Ficko.
