Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, ki je največja nevladna kmečka organizacija, obstaja od leta 2000. Združuje članstvo dveh skupin. V prvi so fizične osebe (lastniki kmetijskih in gozdnih zemljišč, osebe, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovane kot kmetje …) s katastrskim dohodkom najmanj 167 evrov. Po tem kriteriju ima kmetijska zbornica med fizičnimi osebami 110.399 volilnih upravičencev. Drugo skupino članov sestavljajo pravne osebe (kmetijske zadruge, kmetijska podjetja, verske skupnosti …), ki so lastnice kmetijskih zemljišč in gozdov ali se ukvarjajo pretežno s kmetijsko, gozdarsko ali ribiško dejavnostjo. Po zadnjih podatkih KGZS je v volilni imenik trenutno vpisanih 1945 pravnih oseb.
Po novem bodo trije svetniki več
Pravne osebe bodo člane sveta KGZS in člane svetov območnih enot zbornice volile v sredo, 2. oktobra, fizične osebe pa v nedeljo, 6. oktobra. Fizične osebe bodo v svet zbornice, ki je njen najvišji organ, izvolile 44 predstavnikov (doslej jih je v njem sedelo 41), pravne osebe pa trinajst. Fizične osebe morajo kandidaturo za članstvo v organih zbornice vložiti do vključno 11. septembra, pravne osebe pa do vključno 7. septembra.
Fizične osebe lahko kandidaturo vložijo prek posameznih skupin članov zbornice ali prek društev na področju kmetijstva, od pravnih oseb pa lahko kandidaturo vložijo tiste, ki so članice zbornice. Zakon o KGZS in zbornični statut omogočata, da je lahko v svet izvoljena tudi fizična oseba, ki je članica uprave oziroma drugega organa, ki vodi poslovanje pravne osebe – članice zbornice. To je leta 2020 izkoristil takratni prvak SLS Marjan Podobnik, ki ne kmetuje, zato v svet KGZS kot fizična oseba ne more kandidirati. Podobnik, ki živi v Velikih Laščah, je za potrebe zadnjih zborničnih volitev pridobil potrdila treh pravnih oseb z območja Maribora (župnije, izdelovalca oken in vrat ter proizvajalca betonskih izdelkov), da je član njihovega organa, ki vodi poslovanje. V njihovem imenu je tako glasoval zase in postal član sveta KGZS ter s tem tudi kandidat za predsednika kmetijske zbornice. To funkcijo bi tudi opravljal, če se ne bi z očitki, da je ekonom Nadškofije Ljubljana Blaž Gregorc zelo verjetno povezan s staro Udbo in da mu želi preprečiti, da bi prevzel vodenje zbornice, močno zameril Katoliški cerkvi, ki ima precejšen vpliv na izvolitev predsednika kmetijske zbornice.
Žveglič bi bil predsednik še en mandat
Marjan Podobnik nam je zagotovil, da tokrat ne bo kandidiral v svet KGZS, zato se za njenega predsednika ne bo mogel potegovati. Bo pa zato znova kandidat za svetnika aktualni predsednik zbornice Roman Žveglič, in to s svojo listo. To je novoustanovljeno Društvo za razvoj kmetijstva – Lista Roman Žveglič. Pravi, da bo listo ponekod oblikoval skupaj s kmečkim sindikatom, ponekod pa tudi skupaj z drugimi skupinami. Če bo izvoljen in če bo imel večinsko podporo med svetniki, je Žveglič pripravljen zbornico voditi še en mandat, nam je potrdil.
Na zadnjih zborničnih volitvah leta 2020 je kandidate za svet KGZS predlagalo petnajst društev/list/zvez, vsaj enega svetnika jih ima enajst. S 15 svetniki je daleč najuspešnejše društvo Slovenska kmečka zveza, ki ga je za potrebe vsakokratnih zborničnih volitev ustanovila Slovenska ljudska stranka. Eden od njenih tokratnih kandidatov na volitvah v svet KGZS bo nekdanji kmetijski minister, nekdanji prvak SLS in donedavni evropski poslanec Franc Bogovič. »Podpiram Romana Žvegliča pri njegovi kandidaturi za predsednika zbornice. V primeru izvolitve v svet pa bi z veseljem deloval na povezavi KGZS z institucijami, predvsem v pripravah na novo skupno kmetijsko politiko,« nam je dejal Bogovič.
Bo Podgoršku uspelo brez Janševega blagoslova?
Šest članov sveta KGZS ima trenutno društvo Forum za kmetijstvo in podeželje, ki ga je prav tako za potrebe zborničnih volitev pred leti ustanovila Janševa SDS. Predsednik foruma je pred letom dni postal nekdanji kmetijski minister Jože Podgoršek. Poznavalci menijo, da se Podgoršek ne bi branil niti vodenja kmetijske zbornice, a je vprašanje, ali je po poprejšnjem simpatiziranju z več drugimi političnimi strankami dovolj privržen SDS, da mu bo njen prvak omogočil kandidirati. Janševa stranka naj bi imela namreč za zbornične volitve v ognju še eno železo. To je novoustanovljeno društvo Združenje slovenske kmečke iniciative (v nadaljevanju Kmečka iniciativa), katerega prvi volilni občni zbor je vodil Janšev odvetnik Franci Matoz, navzoča pa je bila tudi vodja poslancev SDS Jelka Godec.
Predsednik Kmečke iniciative Boštjan Slemenšek, ki je eden od njenih kandidatov za vodenje kmetijske zbornice, je za Dnevnik zatrdil: »S SDS nimamo popolnoma nobene povezave. Smo strankarsko neopredeljeni. Naši člani prihajajo tako iz SDS kot tudi iz SLS, NSi, dva moja soseda sta celo v Gibanju Svoboda.« Slemenšek tudi meni, da je treba zbornico voditi s trdo roko in preudarno. »Sedanje vodstvo je preveč servilno in strankarsko opredeljeno,« je prepričan.
Bo Peter Vrisk naskakoval tretji predsedniški mandat?
Kdor pozna večnega kmečkega funkcionarja Petra Vriska, verjame, da tudi tokrat ne bo izpustil priložnosti, da bi se prebil najprej v svet KGZS in nato na predsedniško mesto, ki ga je že zasedal v letih od 2000 do 2008. Tudi on je za potrebe zborničnih volitev ustanovil Kmečko listo – društvo za razvoj kmetijstva in podeželja. Ta lista ima trenutno pet svetnikov, med katerimi pa ni Vriska, saj na zadnjih volitvah ni zbral dovolj glasov volilcev, zato se leta 2020 tudi ni mogel potegovati za predsednika zbornice.
