Nove smernice šolske prehrane, ki jih je izdal Zavod RS za šolstvo in jih bodo v šolah začeli uporabljati z novim šolskim letom, nekoliko zmanjšujejo pogostost rdečega mesa in mesnih izdelkov iz rdečega mesa na jedilniku, spodbujajo uživanje živil rastlinskega izvora, dajejo prednost manj mastnim mlečnim izdelkom, pustim vrstam mesa, ribam, stročnicam, polnovrednim žitom in žitnim izdelkom ter kakovostnim maščobam, močneje pa tudi omejujejo vključevanje visokoprocesiranih sladkih, slanih, mastnih izdelkov ter sladkih pijač in sokov, kot prvo izbiro pa priporočajo vodo, naštevajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), pod okriljem katerega so ob sodelovanju široke skupine strokovnjakov in praktikov iz zdravstva in šolstva nastale nove smernice. Poudarek je na zdravju in okolju prijaznem prehranjevanju. »To pomeni, da se na krožnikih čim pogosteje znajde hrana, ki je lokalna, pridelana na čim bolj naraven način, sezonska, čim manj predelana in zapakirana, in da hrana ne postane odpadek,« pravijo na NIJZ. V izognitev neutemeljenim zahtevam so podrobneje določili tudi pravila glede medicinsko predpisanih dietnih obrokov.
Pediatri proti veganskemu jedilniku
Nove smernice ne vključujejo uvedbe dveh jedilnikov, mešanega in rastlinskega, kar je med drugim predlagal strateški svet za prehrano, pač pa lahko šola kot dodatno možnost, če ima za to pogoje, uvede brezmesni, vegetarijanski meni, ki mora vsebovati mlečne izdelke in jajca.
Razširjeni strokovni kolegij za pediatrijo, ki je kot najvišji strokovni organ pregledal in potrdil smernice, je uvedbo izbire veganskega menija zavrnil kot strokovno neprimerno predvsem zaradi nevarnosti povsem rastlinskih obrokov v obdobju hitrega razvoja in odraščanja. Njegova vpeljava bi odprla tudi vprašanje ustreznega nadomeščanja hranil, pri čemer prehranska dopolnila zaradi slabega nadzora niso ustrezna, pač pa lahko ustrezna živila za posebne zdravstvene namene in/ali zdravila predpišejo le pediatri, ki pa jih že tako primanjkuje, so opozorili.
Za veliko staršev pomembno, da so otroci siti
»Nove smernice smo dolgo čakali in si jih zelo želeli. Za organizatorje prehrane, med katerimi smo nekateri spremembe uvajali, še preden so bile formalno zapisane, bodo služile predvsem kot dodatna spodbuda in opora, da si bomo pri načrtovanju jedilnikov upali še več in da bomo lažje vztrajali, tudi v primeru pritožb učencev ali staršev,« poudarja Marko Škofca, vodja šolske prehrane na OŠ Leskovec pri Krškem in OŠ Jožeta Gorjupa Kostanjevica na Krki, ki je sodeloval pri pripravi smernic na področju vzgojno-izobraževalnega vidika.
Še tako dobre smernice in dodatno vlaganje energije vodij šolske prehrane v povezovanje z lokalnimi dobavitelji namreč po njegovem mnenju niso dovolj, če otroci, predvsem v višjih razredih, uravnoteženo prehrano zavračajo, starši pa si kljub temu želijo, da njihovi otroci pridejo iz šole siti, saj za šolsko prehrano plačujejo. »Dogaja se tudi, da ponujeno solato pri kosilu vzame zgolj tretjina učencev, pa še ti je ne pojedo v celoti, zato zelenjavo pogosto ponujamo tudi v obliki priloge pri šolski malici.«
Zato bodo z različnimi šolskimi projekti in dejavnostmi še bolj spodbujali uravnoteženo prehranjevanje in pozitiven ter odgovoren odnos do hrane, s čimer bo tudi ostankov manj. Treba pa bo uporabiti tudi kakšen »trik«. »Ko je na jedilniku pisalo polnozrnate testenine z omako, so otroci – če verjamete ali ne – pojedli manj kot po tem, ko smo besedo polnozrnate na jedilniku izbrisali, na krožniku pa so še vedno ostale,« pravi Škofca, ki pa se zaveda, da bo še vedno potreben kakšen kompromis, tudi zaradi pomanjkanja kadra v šolskih kuhinjah. »Kuharji skrbijo za zdravje naših otrok. So zelo pomemben člen v šolstvu, saj se brez ustrezne in uravnotežene prehrane otroci ne morejo razvijati in se učiti. Veljalo bi razmisliti, kako jih privabiti v šolske kuhinje.«
Prvih 8000 dni življenja je ključnih
Soavtor smernic dr. Egon Benedik, klinični dietetik z ljubljanske Pediatrične klinike in predavatelj na biotehniški fakulteti, pravi, da je splošna ozaveščenost o pomenu zdrave prehrane še vedno razmeroma nizka in ni nujno pogojena s stopnjo izobrazbe. Vodja prehrane in kuhar v šoli sta tako pogosto med kladivom in nakovalom.
»Prehranjevanje je tek na dolge proge, zato je motivacija težja.« Benedik opozarja, da je prehranjevanje v prvih 8000 dneh življenja (do 21. leta starosti, ko se zaključi biološki razvoj) izjemno pomembno z vidika dolgoročnega vpliva na zdravje in s tem na kakovost življenja. »Neustrezna prehrana in pomanjkanje pomembnih hranil lahko z veliko verjetnostjo vodita v presnovni sindrom, ki ni nujno samo debelost, ta pa v srčno-žilna obolenja, sladkorno bolezen, pojav raka, tudi v prezgodnjo demenco … Veliko je bolezni, ki bi jih lahko z ustrezno prehrano v zgodnjem obdobju z veliko gotovostjo preprečili.«
