Na endoskopske operacije obnosnih votlin v splošni anesteziji slovenski bolniki ob stopnji nujnosti »redno« v povprečju čakajo več kot tri leta. Na »hitro« osteosintezo cervikalne hrbtenice čakajo dve leti, je razvidno iz zadnje tedenske objave Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Tudi oznaka »zelo hitro«, kjer bi morali priti na vrsto v 30 dneh od uvrstitve na čakalni seznam oziroma v 15 dneh, kadar gre za sum na rakavo obolenje, bolnikom nujno ne zagotovi obravnave v spodobnem času. Na dermatološke preglede ob tej stopnji nujnosti čakajo po pol leta. Kadar bi v Sloveniji kjer koli v javnem zdravstvu čakali predolgo, imajo bolniki sicer možnost zdravljenja v tujini, a to pot do čezmejnega zdravljenja uberejo dokaj redko. Bistveno več se jih na načrtovano zdravljenje v tujino odpravi na podlagi napotnice in brez dokazovanja predolgega čakanja.
V tujino tudi na preiskave
Lani so na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) odobrili 65 vlog za zdravljenje v tujini zaradi presežene dopustne čakalne dobe v Sloveniji. Največ vlog se v tem primeru nanaša na preiskave s PET CT na Hrvaškem. Zavrnili so 47 vlog, v katerih so se bolniki sklicevali na predolgo čakanje v Sloveniji. Pogoj za takšno zdravljenje je, da je najdaljša dopustna čakalna doba za storitev, ki jo potrebuje bolnik, presežena pri vseh izvajalcih v slovenski javni zdravstveni mreži. Stroški zdravljenja so v tem primeru kriti višini, ki velja v javni zdravstveni mreži v državi zdravljenja. Prav tako so pokriti potni stroški in stroški prehrane, nastanitve in spremstva. Razen v članice EU se lahko bolnik v tem primeru odpravi še v Islandijo, Lihtenštajn, Norveška, Združeno kraljestvo in Švico, je razvidno iz pojasnil na spletni strani ZZZS. Ob čezmejnem zdravljenju zaradi predolgega čakanja je potrebna odobritev ZZZS pred ali po opravljenem zdravljenju v tujini. Izvajalca bolnik poišče sam, a mora biti del javne zdravstvene mreže v državi zdravljenja.
Bistveno več vlog, 3593, so na ZZZS lani odobrili na podlagi evropske direktive o čezmejnem zdravljenju. Zavrnili so jih 178. Predhodna odobritev je potrebna ob bolnišničnih storitvah, ki vključujejo prenočitev. Enako velja, ko zdravstvene storitve zahtevajo uporabo visoko specializirane in drage medicinske infrastrukture ali medicinske opreme. Za specialistično ambulantno zdravljenje odobritev ZZZS ni potrebna: zadostuje veljavna napotnica, ki jo pred bolnikovim odhodom v tujino izda zdravnik v Sloveniji. Prebivalci so v tem primeru posebej pogosto iskali zobozdravstvene storitve pri ortodontih in endodontih, kjer je predolgo čakanje v Sloveniji prav tako stalnica. Med medicinskimi pripomočki, do katerih so prišli po tej poti, pa so prevladovala očala. V primerjavi z letom 2023, ko je bilo na podlagi direktive odobrenih 2843 vlog, so tovrstna zdravljenja opazno porasla. Stroški zdravljenja so v tem primeru pokriti v višini povprečne cene teh storitev v Sloveniji, vendar največ do višine dejanskih stroškov, so navedli na ZZZS. Prevoz, prehrano, nastanitev in morebitno spremstvo mora bolnik v tem primeru plačati iz žepa, na tovrstno zdravljenje pa se lahko odpravi le v države EU. Tuji izvajalec zdravljenja, ki ga bolnik izbere sam, je lahko javni ali zasebni. Spomnimo, da je slovenska stroka opozarjala tudi na pasti tovrstnega čezmejnega zdravljenja, ki segajo od zavajajočega oglaševanja do raznovrstnih težav pri zdravljenju zapletov.
Ortopedske operacije in zdravljenja epilepsije
Lani so odobrili tudi 501 vlogo zaradi izčrpanih možnosti zdravljenja v Sloveniji, zavrnili so jih 107. Bolniki so bili v tem primeru najpogosteje napoteni v Nemčijo, Avstrijo in Italijo. V omenjenih okoliščinah je bilo posebej veliko ortopedskih operacij in zdravljenj epilepsije. Poleg izčrpanih možnosti v domačem zdravstvu je kriterij za takšno čezmejno zdravljenje tudi utemeljeno pričakovanje, da bo pot v tujino pripeljala do bolnikove ozdravitve, izboljšanja njegovega zdravja ali pa bo preprečila njegovo slabšanje. ZZZS o tem odloči na podlagi strokovnega mnenja konzilija zdravnikov pristojne slovenske klinike. Stroški zdravljenja so pokriti v celoti, glede na odločbo ZZZS pa je poskrbljeno tudi za stroške poti, prehrane, nastanitve in spremstva. Bolniki se lahko v teh primerih zdravijo v kateri koli državi. Izvajalca zdravljenj lahko predlagajo sami, potrdi oziroma določi pa ga konzilij zdravnikov v postopku odobritve zdravljenja v tujini.
