Z včerajšnjim dnem je začela veljati nova metodologija obračunavanja omrežnine za električno energijo, ki bo po zagotovilih regulatorja trga, Agencije RS za energijo, prinesla pravičnejšo porazdelitev stroškov med odjemalci in dolgoročno spodbudila uporabnike k učinkoviti rabi omrežja. Na vprašanje o tem, kaj sporoča manjšim gospodinjstvom, ki se bojijo kompleksnejšega načina obračunavanja in višjih računov za elektriko, je direktorica agencije Duška Godina včeraj odgovorila: »Povejte jim, da se jim ni treba ničesar bati, da lahko enako živijo naprej in imajo enake navade, pa bo letni strošek nekoliko nižji.« Prenova obračunavanja omrežnine je namreč po njenih besedah ugodna za večino odjemalcev, več pa bodo plačevali tisti, ki so doslej plačevali premalo glede na svojo uporabo omrežja.
Manj pri daljinskem ogrevanju, plinu
Povprečen slovenski gospodinjski odjemalec, ki ima priključno moč osem kilovatov in na leto porabi 4100 kilovatnih ur elektrike, bo zaradi novega načina obračunavanja omrežnine po izračunih agencije prihranil med 20 in 30 evrov na leto. »Strošek omrežnine je treba po novem zaradi višje in nižje sezone nujno primerjati na letni ravni. V obdobju višje sezone bodo stroški nekoliko višji, ampak zgolj za štiri mesece, takoj zatem nastopi osemmesečno obdobje nižje sezone, ko bodo stroški nižji. Povprečen odjemalec bo imel za približno 20 evrov nižje stroške na letni ravni, pri čemer bo v obdobju nizke sezone plačeval vsak mesec za približno sedem evrov manj, v obdobju višje sezone pa za dobrih devet evrov višji strošek omrežnine,« je ponazorila Godina. Takih odjemalcev je med gospodinjskimi odjemalci v Sloveniji po njenih besedah približno tretjina. Za ta gospodinjstva velja, da se ogrevajo daljinsko ali na plin, za kuhanje pa uporabljajo plin ali elektriko. Obdobje nižje sezone, ko bo strošek omrežnine nižji, bo trajalo od marca do oktobra, obdobje višje sezone in višje omrežnine pa od novembra do februarja.
Manj bodo po besedah Godine po novem plačevala tudi enočlanska in dvočlanska gospodinjstva, kot so denimo upokojenci. V primeru dvočlanskega gospodinjstva – takih je v Sloveniji okoli 20 odstotkov –, ki se ogreva daljinsko ali na plin in za kuhanje uporablja elektriko ali plin, bo letni strošek omrežnine namesto dobrih 150 evrov znašal dobrih 130 evrov. Prav tako bodo manj plačevali odjemalci, ki se ogrevajo s toplotno črpalko in nimajo nameščene sončne elektrarne. Njihov strošek lahko še dodatno zniža energijsko učinkovita hiša. Manj omrežnine bodo po navedbah agencije plačevali tudi mali poslovni odjemalci, obrtniki in kmetje.
Več pri sončnih elektrarnah, potratnih napravah
Več omrežnine bodo po drugi strani plačevala gospodinjstva s sončnimi elektrarnami, za katere velja, da so glede na obremenjevanje omrežja doslej plačevala premalo. Odjemalci s sončno elektrarno z net meteringom oziroma letnim merjenjem odjema, ki se ogrevajo s toplotno črpalko ali drugimi električnimi grelniki, bodo po izračunih agencije za energijo letno plačali med 70 in 110 evri več omrežnine. A ker bodo odjemalci s sončno elektrarno po novem oproščeni plačevanja prispevka za obnovljive vire, bo njihov letni strošek na koncu ostal približno enak. »Odjemalci, ki so vložili v sončno elektrarno, so svoj prispevek v obnovljive vire že dali,« je poudarila Godina in dodala, da oprostitev plačila prispevka ne bo le začasna, pač pa stalna.
Več bodo plačevali odjemalci s sončno elektrarno, ki imajo več energetsko potratnih naprav – na primer polnilnico za električno vozilo, toplotno črpalko, savno, bazen – in s temi napravami dosegajo večjo moč, kot jim je bila obračunana doslej. Zato je zanje smiselno, da poskušajo svoj odjem premakniti v obdobja dneva z nižjimi tarifami. Ti odjemalci imajo po mnenju Godine zdaj priložnost, da s prilagajanjem odjema svoje stroške optimizirajo in s tem hkrati prispevajo k razbremenitvi omrežja. Nasprotno pa, kot je poudarila Godina, prilagajanje odjema v primerih majhne porabe ni smiselno.
»Novi sistem ne poslabšuje konkurenčnosti«
Stroški za omrežnino se bodo povečali tudi za večje poslovne odjemalce na srednji in visoki napetosti. Najbolj se bodo stroški povišali za odjemalce na visoki napetosti. Pri agenciji za energijo poudarjajo, da zdaj delež omrežnine v končnem strošku oskrbe z elektriko zanje znaša med tremi in štirimi odstotki. Čeprav se bo tem poslovnim odjemalcem torej omrežnina precej povečala, tudi za več kot sto odstotkov, bo po besedah Godine njen delež po novem v končnem strošku še vedno znašal le med štirimi in petimi odstotki.
Novi sistem obračunavanja omrežnine tako po besedah direktorja Elesa Aleksandra Mervarja ne more biti razlog za poslabšanje konkurenčnosti teh podjetij, kar so v zadnjem času zatrjevali v Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). Podatki Eurostata poleg tega po njegovih besedah kažejo, da ima slovenska energetsko intenzivna industrija – na primer jeklarne in železarne – šesto najnižjo omrežnino v EU in nižjo omrežnino kot v sosednjih državah. Tudi z uvedbo nove metodologije bo omrežnina za slovensko energetsko intenzivno industrijo ostala med najnižjimi v EU. Primere, ki so jih na GZS navajali ob pozivu, naj se novi sistem obračunavanja omrežnine zamakne za dve leti, sta Mervar in Godina označila za zavajajoče.
