Raziskava o posledicah šolanja na daljavo, ki jo je na štirih šolah izvedel Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), je pri šolarjih na razredni stopnji zaznala slabši besedni zaklad in pismenost, slabše branje, krajši čas zbranosti, klepetavost, več porabljenega časa za pisanje nalog in manjšo samostojnost. Pri šolarjih na razredni stopnji učitelji opažajo upočasnjeno razmišljanje, slabše pomnjenje, nemir, klepetavost, težave z zbranostjo, slabše znanje, težave pri postavljanju ciljev. Pri nekaterih učencih je prišlo tudi do upada telesne dejavnosti, so sporočili z NIJZ.
Pri nekaterih dijakih v srednjih šolah so po vrnitvi v učilnice zaznali večjo občutljivost na dražljaje, kot je na primer hrup iz okolja. Dijaki so tudi težje vzpostavljali stike z vrstniki, več težav so imeli z nastopanjem pred razredom, motivacija za šolsko delo je upadla, dijaki se manj gibljejo in več časa preživijo pred ekrani. Strokovnjake skrbi tudi duševno zdravje otrok. V splošnem so pri otrocih in mladostnikih zaznali nekaj več duševnih težav, kot sta tesnoba in impulzivnost. Pri otrocih, ki so že prej imeli težave, so se te v obdobju šolanja na daljavo še poglobile.
Zaskrbljujoči podatki
Pedagoški strokovnjaki, s katerimi smo govorili, so nas med drugim opozorili, da so rezultati raziskave NIJZ sicer pričakovani, saj je zaprtje šol dejansko vplivalo na rezultate, ki jih izkazujejo učenci, a da izsledki raziskave ne morejo biti reprezentativni za celotno populacijo, saj je potekala zgolj na štirih šolah. Bolj zanesljive rezultate raziskovanja posledic šolanja na daljavo pa denimo ponuja mednarodna raziskava motenj izobraževanja v času epidemije covida-19 (REDS), ki je pri nas potekala v okviru Pedagoškega inštituta. »Rezultati kažejo na številne izzive, s katerimi so se soočale osnovne šole, ravnatelji, učitelji, pa tudi učenci osmošolci v času prvega zaprtja šol leta 2021, pa tudi po tem, ko so se učenci vrnili v šole. Gre za izzive tehnične narave, vezane na izvedbo pouka na daljavo, izzive didaktične narave pa tudi izzive, povezane z domačim okoljem učencev in učiteljev,« je raziskavo Reds predstavila raziskovalka dr. Eva Klemenčič s Pedagoškega inštituta. »Po eni stran skrb zbujajo rezultati, ki so vezani na doseganje učnih ciljev in standardov znanja ter ocen. Na primer, le 28 odstotkov učiteljev meni, da so ocene, pridobljene v času zaprtja šol v prvem valu epidemije, odraz znanja učencev. Skrbijo nas tudi dokazane neenakosti, ki so povezane predvsem s socialno-ekonomskim statusom družin, iz katerih prihajajo učenci,« je povedala naša sogovornica. »Mnogo več učencev, ki prihajajo iz okolij z nizkim socialno-ekonomskim statusom, je zaskrbljenih glede šolanja v prihodnje, pa tudi glede zaostanka pri učenju. Velik je tudi delež učiteljev, pa tudi samih učencev, osmošolcev, ki so poročali o velikih psiho-socialnih obremenitvah. Nekaj tovrstnih obremenitev je bilo mogoče zaznati tudi v času, ko so se učenci vrnili v šole. Kljub temu pa je bilo veliko učencev navdušenih nad tem, da so lahko šolsko delo nadaljevali pri pouku v šoli,« je povedala Eva Klemenčič. Vplivi epidemičnih ukrepov v šolah na bralno pismenost pa bodo znani šele po proučitvi rezultatov ločenih raziskav, ki bodo dostopni konec letošnjega leta in v prihodnjem letu,. je dodala.
Nujnost sistemske podpore
Dr. Ana Kozina s Pedagoškega inštituta pa je opozorila na socialne in čustvene kompetence, ki so bile zaradi posledic šolanja na domu - izolacije, pomanjkanja vrstniških stikov, pomanjkanja stikov z učiteljicami in učitelji ter negotovosti, povezanih s pandemijo - najbolj na udaru. »Na duševne stiske otrok, mladostnic in mladostnikov smo ves čas šolanja na daljavo opozarjali tudi na Pedagoškem inštitutu. Na vzorcu srednješolk in srednješolcev smo med drugim ugotovili upad zavezanosti učenju v času šolanja na daljavo. Skrbeti nas morata tudi upad medsebojne povezanosti in zaznane medsebojne opore ter upad socialnih spretnosti. Tako ugotovitve NIJZ kot tudi ugotovitve naše raziskave vsekakor kažejo na nujno vpeljavo mehanizmov sistemske podpore za otroke, mladostnike in mladostnice ter njihove učiteljice in učitelje na čustvenem in socialnem področju,« opozarja Ana Kozina. »Nekatere izmed možnih sistemskih vidikov podpore socialnim in čustvenim kompetencam ravnokar preizkušamo na Pedagoškem institutu v okviru evropskega projekta Roka v roki. V zaključku opozarjamo, da je bila cena tako dolgega ukrepa šolanja na daljavo previsoka in v tem trenutku zahteva pozornost raziskovalk in raziskovalcev ter sistemskih odločevalk in odločevalcev,« pravi naša sogovornica.
Z Zavoda za šolstvo so na naša vprašanja odgovorili, da so bili z raziskavo NIJZ seznanjeni zgolj preko medijev, zato rezultatov »ne želijo in ne morejo komentirati«.
