V spremljavi krikov navdušenja ali strahu – zbrani druščini na poligonu tega ni uspelo razvozlati – je potekala vožnja novinarke, ki je prvič v življenju stopila na električni skiro. Podobno stori večina tistih, ki zanje odštejejo nekaj sto evrov, a s to razliko, da se z njimi takoj vključijo v promet. Pa če električni skiro obvladajo ali ne. »Z desno nogo se kar močno odrini, postavi jo za levo, drži se pokonci, pri levi roki imaš zavoro, z desno uravnavaš hitrost,« je novinarka dobila navodila veščih tega prevoznega sredstva. A v teoriji povsem enostavno dejanje se lahko v praksi kaj hitro izkaže za zapleteno, celo nevarno. Tokrat na srečo polomljenih kosti, poškodb glave, odrgnin ali celo padca, ki bi verjetno bolj kot kaj drugega ranil ponos skiroistke, ni bilo. Je pa takih primerov v prometu iz meseca v mesec več, najbolj problematični so ravno tisti, ki skiroja ne obvladajo najbolje, pa tisti, ki z njim nenadzorovano in predvsem skorajda neslišno drvijo po poteh, namenjenih pešcem. Zaradi neprilagojene hitrosti in precenjevanja lastnih zmogljivosti skiroistov so prav oni največkrat postranska škoda tovrstnih bližnjih srečanj. Običajno na pločniku, kjer sicer vožnja s skiroji sploh ni dovoljena. Na tako imenovanih peš conah smejo skiroisti voziti le z najvišjo hitrostjo pešca.
Letos prva smrtna žrtev
Od septembra 2019, odkar policija vodi statistiko, do 12. aprila letos so obravnavali 193 prometnih nesreč z udeležbo električnih skirojev. Od tega so jih 61 odstotkov povzročili skiroisti sami. Nesreč je iz leta v leto več, samo lani jih je bilo 109, letos že 24: tri osebe so bile huje poškodovanje, trinajst lažje. S krvavimi črkami se je na žalost v zgodovino slovenske kronike zapisal 1. marec letos, ko je sredi noči na Ljubnem ob Savinji umrl prvi uporabnik električnega skiroja pri nas. Zaletel se je v robnik, padel in trčil v leseno ograjo. Pomagati mu niso mogli.
»Električni skiroji imajo majhna kolesa, zato jih luknje, v katere zapeljejo, hitro vržejo iz ravnotežja. Brez čelade in pri hitrosti prek 20 kilometrov na uro pa se lahko ob padcu uporabniki tudi huje poškodujejo. Največ je sicer površinskih poškodb oziroma udarnin v glavo, sledijo rane na glavi, zlomi zob, nosnih kosti, rok, pretres možganov, precej je bilo tudi udarcev v prsni koš,« je našteval Luka Hodnik, travmatolog z UKC Ljubljana. Statistika kliničnega centra razkriva, da je poškodb glave več kot polovica. Da to ni prav nič presenetljivega, pove podatek, da skoraj dve tretjini voznikov električnih skirojev, udeleženih v prometni nesreči, nista uporabljali zaščitne čelade. Ta je sicer za uporabnike do 18. leta obvezna, za druge priporočljiva. In še to: skoraj 65 odstotkov obravnavanih na UKC zaradi poškodb glave pri padcu s skirojem ali električnim skirojem je otrok in mladostnikov. »Zato premislite, ali je to res pravo prevozno sredstvo za vašega otroka. Električni skiroji so lahka motorna vozila, nikakor ne igrača,« opozarja direktor Agencije za varnost prometa (AVP) Jože Hribar.
Na skiro tudi opiti
Od avgusta lani, odkar je s spremembo zakona o pravilih cestnega prometa (ZprCP-F) vožnja z električnimi skiroji končno urejena, so policisti pri skiroistih zaznali 253 kršitev cestnoprometnih predpisov. Najpogostejše kršitve so bile povezane z nepravilno stranjo oziroma smerjo vožnje, neprilagojeno hitrostjo, (ne)uporabo čelade in vožnjo pod vplivom alkohola. »V letošnjem letu so vozniki električnih skirojev pod vplivom alkohola povzročili tri prometne nesreče, lani enajst, leta 2020 pa dve prometni nesreči,« so pojasnili na generalni policijski upravi in dodali, da so obravnavali tudi nekaj kršitev vožnje pod vplivom alkohola – letos štiri, lani devetnajst, predlani pa dve.
Med promotorji varne uporabe električnih skirojev je tudi videoustvarjalec Jože Robežnik, ki je z Igorjem Bračičem ustvaril več humornih izobraževalnih posnetkov na temo nestabilnosti skirojev pri večji hitrosti, njihove neslišnosti, uporabe slušalk med vožnjo in nagnjenosti k padcem. V njih v glavnih vlogah, vključno z doktorjem Perom Skirco, nastopa Robežnik sam. »Previdno, počas', na šodru spust' gas« in »Če noč'te 'met' totalke, dajte ven slušalke« sta dva od sloganov, s katerimi bodo v preventivni akciji nagovarjali (predvsem) mlade. Ob celi vrsti negativnih karakteristik skirojev oziroma nevarnosti, do katerih lahko privede njihova nepravilna raba, Robežnik vendarle izpostavi še dobro plat. »Pri uporabi se ne preznojiš, pa zložiti se ga da,« se zasmeji. x
