Število prebivalcev Slovenije brez zdravnika se je tudi lani zviševalo. Na zadnji dan leta jih je bilo med odraslimi 145.184, 8093 več kot leto poprej. V takem položaju je bilo tudi 22.844 otrok. V primerjavi s koncem leta 2023 se je število otrok brez zdravnika zvišalo za več kot petino, je razvidno iz podatkov Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).
Z novimi vpisi do višjih dohodkov
Širitve, ki so obetale dodatne ekipe za osnovno zdravstvo, so bile lani delno uspešne. V primeru družinske medicine jim je uspelo lani v javni sistem vključiti dodatnega 5,15 tima za ambulante družinske medicine (nekateri ne delujejo v polnem obsegu), medtem ko so z razpisom, ki se je iztekel s koncem lanskega leta, iskali dodatnega 6,6 tima. V primeru otroškega in šolskega dispanzerja so po trenutnih podatkih oddali 1,5 tima od razpisanih štirih timov. Nov razpis bo po napovedih ZZZS objavljen, ko bo z vladno uredbo o letošnjem financiranju zdravstva zagotovljena pravna podlaga zanj.
Na ZZZS so konec lanskega leta objavili podatek, da v Sloveniji deluje 138 ambulant družinske medicine več kot pred desetletjem. Kljub temu je v večini krajev v državi osebnega zdravnika izredno težko izbrati na novo. V mejo odklanjanja dodatnih vpisov, ki je bila postavljena v mandatu vlade Marjana Šarca, zdravstvene oblasti ne posegajo. Ekipam, ki v zdravstvo prihajajo na novo, v teh okoliščinah ni treba sprejeti tolikšnega števila pacientov, kot so jih zdravili predhodniki, število ljudi brez zdravnika pa se posledično zvišuje že ob upokojevanju specialistov.
S februarjem se bo spremenil način merjenja obremenitev v tem delu zdravstva. Ekipe v ambulantah družinske medicine in v primarni pediatriji si lahko višje dohodke obetajo, če bodo paciente vpisovale nad mejo odklanjanja. Ta je postavljena pri 1895 glavarinskih količnikih oziroma v prihodnje pri 1348 glavarinskih količnikih; kdaj jih ambulanta doseže, je med drugim odvisno od starosti pacientov. Dodatni vpisi se bodo sicer izplačali le do določene točke: zgornja meja je pri dosedanjih 3410 glavarinskih količnikih oziroma 2426 »novih« glavarinskih količnikih. Finančne posledice regresijske lestvice, ki omogoča tovrstno nagrajevanje, bodo po trenutnih ocenah znašale 4,5 milijona evrov na letni ravni. Na ZZZS ocenjujejo, da se bodo učinki sprememb izrazili po nekaj mesecih.
Omiljeni pogoji za dodatne ambulante
Ambulante za neopredeljene, ki so jih v zdravstvo v ministrskem mandatu Danijela Bešiča Loredana uvajali kot začasen ukrep, so po novem poimenovane dodatne ambulante. Vsebina njihovega delovanja ostaja bolj ali manj enaka, je pa nova interventna zakonodaja razširila kriterije, kdo vse lahko dela v teh ambulantah. Na spremembo so na ministrstvu za zdravje zdravstvene domove tudi izrecno opozorili. Pogoja, da se lahko v delo tovrstnih ambulant vključujejo le zaposleni v javnem zdravstvenem zavodu, kjer je ambulanta organizirana, po novem ni več, so jim sporočili. V dodatnih ambulantah, ki so bile v Ljubljani v zadnjem času večkrat v celoti zapolnjene, bodo lahko po novem na primer delovali tudi upokojeni zdravniki.
Dodatne ambulante bodo tako kot dosedanje ambulante za neopredeljene namenjene le splošni oziroma družinski medicini, ne pa tudi zobozdravstvu, ginekologiji ali otrokom brez zdravnika, za katere nadomestna oskrba za zdaj ni sistematično urejena. Na pojasnila ministrstva za zdravje, kje lahko otroci v teh primerih pridejo do preventivnih pregledov in druge oskrbe, še čakamo.
