Najnovejše gospodarske napovedi za območje evra predvidevajo nekoliko počasnejšo rast gospodarstva in nekoliko višjo inflacijo, je v izjavi zapisal Vasle.
Na podlagi trenutne ocene so s četrtkovim dvigom obrestne mere dosegle ravni, ki bodo po Vasletovem mnenju ob dovolj dolgem ohranjanju pomembno prispevale k vrnitvi inflacije na ciljno raven.
»Tudi naše prihodnje odločitve bodo še naprej zagotavljale, da bodo nivoji obrestnih mer dovolj restriktivni, kolikor časa bo potrebno, da se bo inflacija pravočasno vrnila k našemu dvoodstotnemu cilju,« je zapisal.
Člani sveta ECB so v četrtek obravnavali najnovejše gospodarske napovedi, ki za obdobje 2023-2025 ob upadanju inflacije predvidevajo nekoliko poslabšane izglede za gospodarsko rast. Rast BDP bo tako letos v luči šibke tekoče dinamike, ki se bo nadaljevala tudi v preostanku leta, 0,7-odstotna.
V 2024 in 2025 se bo gospodarska rast ob pozitivnih učinkih nižje inflacije, izboljšanju razmer v svetovni trgovini ter postopni krepitvi realnih dohodkov gospodinjstev nato okrepila na 1,0 odstotka in 1,5 odstotka.
Inflacija se bo po njegovih pojasnilih postopno zmanjševala in bo v povprečju letošnjega leta 5,6-odstotna, v 2024 in 2025 pa se bo tudi zaradi naraščajočih dezinflacijskih učinkov ostrejše denarne politike nadalje zmanjšala na 3,2 odstotka in 2,1 odstotka.
Razmere na finančnih trgih so bile sicer v avgustu stabilne. »To se kaže v nizki volatilnosti in stabilnih kreditnih premijah na bolj tveganih finančnih segmentih, kljub nekoliko poslabšanim gospodarskim obetom evrskega območja,« je dodal Vasle.
Ob vztrajnejši inflaciji tržni udeleženci pričakujejo, da bodo ključne obrestne mere ostale na visokih ravneh dlje časa. Posledično so predvsem na daljšem delu porasle donosnosti obveznic javnega in zasebnega sektorja v evrskem območju, je sklenil.
