Če bi sodili le po konkretnih podatkih, s katerimi sta danes udeležencem posveta na sejmu Agra v Gornji Radgoni postregla prehranski varuh Igor Hrovatič in vršilec dolžnosti direktorja Agencije za varstvo konkurence (AVK) Andrej Matvoz, je nepoštenih praks v verigi preskrbe s hrano, torej v poslovnih odnosih med kmeti, živilsko industrijo in trgovci, izjemno malo. Toda vrag tiči v podrobnostih. »Ukrepamo lahko le na podlagi dejstev, vendar do konkretnih podatkov ne pridemo, ker ni prijav. Od pridelovalcev smo prejeli kvečjemu eno prijavo, vse drugo smo odkrili med izvajanjem naših sektorskih nalog in medijskih objav,« je poudaril Matvoz.
Izkoriščane je strah izdati izkoriščevalca
Prehranski varuh Igor Hrovatič je s svojim nastopom znova potrdil, da je brezzobi tiger in s tem povsem nepotreben institut, saj so njegove pristojnosti v primeru ugotovljenih nepoštenih praks v verigi preskrbe s hrano zelo omejene. Prvi varuh konkurence pa se je pohvalil: »AVK je pravi organ, na katerega se lahko obrnete, če zaznate kakšno kršitev. Smo dosti hujši kot brezzobi tiger. Naše kazni so razmeroma visoke, imamo tudi vsa pooblastila za izpeljavo prekrškovnega postopka, za kaznovanje, za zbiranje podatkov … Naj izkoriščani pridejo do nas in povedo, kaj konkretno je narobe.«
Hrovatič je ocenil, da je nedovoljenih ravnanj v odnosih med kmeti, živilci in trgovci sicer manj kot v preteklosti, so pa še prisotna. Med najpogostejšimi težavami je prehranski varuh izpostavil nespoštovanje plačilnih rokov, izsiljevanja s cenami, promocije proizvodov posameznih trgovskih verig pod oznakami slovensko, lokalno, domače, dejstvo, da pridelovalec zelenjavo, ki mu jo trgovec iz kakršnih koli razlogov zavrne, včasih dobi nazaj šele po desetih dneh ali še kasneje. Konkretnih primerov nedovoljenih ravnanj Hrovatič ni navedel.
Kupci in prodajalci neradi sklepajo pogodbe
V nasprotju z njim je prvi mož AVK dejal, da je nespoštovanja plačilnih rokov dosti manj kot v preteklih letih, velik problem pa je to, da kupci in prodajalci ne sklepajo pisnih pogodb ali da te ne vsebujejo vseh zahtevanih členov. Zaradi suma nedovoljenih ravnanj AVK trenutno vodi dva prekrškovna postopka. Eden se nanaša na podjetje, ki je kupilo pšenico od treh dobaviteljev, ne da bi pred izvedbo tega posla z njimi sklenilo pogodbe, drugi pa na povračilo za postavitev sendvičev na police. Trgovec je namreč te manevre, ki so trajali skoraj tri leta, dobavitelju posebej zaračunaval. Enako velja za marketinške aktivnosti za prodajo teh sendvičev.
AVK od februarja letos zaradi suma, da naj bi lani usklajeno določali odkupne cene pšenice, vodi postopek tudi proti petim odkupovalcem. To so podjetja Mlin Korošec, Mlinopek, Mlinotest, Panvita in Žito. Pri varuhu konkurence namreč menijo, da je izkazana verjetnost, da naj bi se omenjena podjetja lani dogovarjala in si izmenjala informacije o odkupni ceni pšenice ter nato usklajeno ravnala. Šlo naj bi torej za kartelni dogovor.
Ob tej navedbi se je oglasila direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij Tatjana Zagorc. »Pšenica je borzno blago. Na eni strani imamo Kmetijski inštitut Slovenije, ki izračuna lastno proizvodno ceno pšenice. Odkupna cena je odvisna tudi od cen v soseščini, torej na Hrvaškem in Madžarskem. K nam po pšenico prihajajo trgovci z novci iz Italije, poleg tega odkupne cene oblikujejo tudi borze. In od letos imamo vlado, ki je rekla, da bo odkupila vso pšenico. To je bil najmočnejši kartelni pritisk, kar sem jih doživela v zadnjih dvajsetih letih, verjetno tudi najmočnejši v zgodovini. Po vladni najavi, da bo odkupila vso pšenico, in to po štiristo evrov za tono, kolikor so predlagali kmetje ne vem komu, je cena tisti vikend raketirala na štiristo evrov. Toda v postopku AVK je pet podjetij, ki ne odkupijo vse slovenske pšenice,« je bila kritična Zagorčeva.
