»Sanitarnega inšpektorja sem povprašal o klorpirifosu. Rekel je, da ničesar ne moremo izvoziti, dokler inšpekcija ne opravi analiz, saj nam pošiljke zavračata tako EU kot Rusija. Zakaj smo to dovolili? Ker so veliki igralci uvozili poceni strupe. Kmetje so seveda z njimi škropili. Zdaj so ti pesticidi v našem sadju in nihče ni neumen, da bi ga uvažal,« je bil pred dnevi na seji odbora za kmetijstvo srbskega parlamenta kritičen poslanec Nenad Mitrović, ki je po izobrazbi veterinar.
Kompoti, sokovi in marmelade jih ne zanimajo
V začetku julija so se srbske breskve, obogatene s prepovedanim in zdravju škodljivim pesticidom klorpirifos, znašle tudi na slovenskem trgu. Kupci so jih pojedli nekaj več kot 7,4 tone, ne da bi vedeli, da je v njih strup. Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (v nadaljevanju uprava) je namreč javnosti to zamolčala. Včeraj so nam pojasnili, da ne objavljajo javno informacij o spornih živilih, če je živilu, ki je bilo predmet umika/odpoklica, potekel rok uporabe oziroma če je mogoče glede na naravo živila (na primer nepredpakirano sadje, zelenjava) upravičeno domnevati, da ni več v prodaji. Toda kupci lahko te breskve, predelane, še vedno hranijo doma, smo spomnili. »Uprava pri obveščanju ne upošteva dodatnih potencialnih tveganj, ki bi lahko nastala zaradi nadaljnjih postopkov ravnanja z živili (predelava v marmelado, kompot, sok in podobno). Pri nadaljnji predelavi je treba pri izdelavi ocene tveganja upoštevati, da se tveganja s predelavo živil znižujejo,« so odgovorili.
Po 24. avgustu je uprava zaradi s klorpirifosom onesnaženih breskev poostrila nadzor nad živili iz Srbije. Od takrat do prevzema analiznega izvida zadržijo po tri pošiljke sadja in zelenjave istega dobavitelja. Doslej so zadržali deset pošiljk, skupaj težkih dobrih 136 ton. Ker v devetih niso odkrili ostankov pesticidov, so živila lahko šla v prodajo, ena pošiljka pa je bila oporečna, zato jo bodo uničili. Gre za dobrih osemnajst ton kumaric za predelavo. Uprava je v trgovinah vzorčila tudi slive srbskega porekla (Mercator), prav tako moldavske slive (Tuš). Analiza za oba vzorca je pokazala, da sta bila skladna.
Namesto srbskih moldavske slive
Včeraj smo v Ljutomeru obiskali šest trgovcev, ki prodajajo živila, in preverili, ali je na njihovih policah tudi kaj srbskega. Slive iz Srbije je ponujal zgolj Mercator, v štirih trgovinah (Jager, Spar, Hofer in Tuš) je pisalo, da so iz Moldavije, medtem ko je Lidl prodajal italijanske slive. Tako je vsaj pisalo na deklaracijah. Spomnimo, slovenski sadjarji so nedavno poudarili, da jih zelo skrbi zavajanje potrošnikov pri poreklu sadja.
V ljutomerskem Mercatorju so bile poleg sliv naprodaj tudi kumare in paprika babura iz Srbije. Srbske kumare je prodajal tudi tamkajšnji Tuš; od kod so hruške viljamovke na njegovi polici, pa ni bilo povsem jasno. Na tem živilu sta bili namreč dve oznaki. Na eni je pisalo poreklo Srbija, na drugi pa Argentina.
Molk varuhov varne hrane
Tako kot julija pri srbskih breskvah je uprava tudi pri poljskih slivah, ki so vsebovale prepovedani klorpirifos, potrošnikom zamolčala del ključnih informacij. Zdravstveno oporečnih poljskih sliv namreč ni prodajal le Spar, kot je objavila, ampak tudi nekateri drugi trgovci. Na vprašanje novinarke spletnega portala N1, kateri trgovci so to bili, si je uprava privoščila škandalozen odgovor. »Za navajanje poslovnih subjektov v dotični zadevi in razkrivanje njihovih poti poslovanja med seboj ocenjujemo, da to niso informacije javnega značaja ter da se lahko takšne informacije skladno z zakonodajo opredelijo kot poslovna skrivnost,« so jim po poročanju N1 odgovorili z uprave.
Na naše včerajšnje poizvedovanje, kdo vse je prodajal zdravstveno oporečne poljske slive, so odgovor nekoliko omilili. »Uprava ne objavlja informacij o izvajalcih dejavnosti, ki so bili prejemniki določenega neskladnega živila, če je živilu, ki je bilo predmet umika/odpoklica, potekel rok uporabe oziroma je glede na naravo živila upravičena domneva, da ni več v prodaji. Prav tako uprava ne objavlja informacij o tistih izvajalcih dejavnosti, ki so živilo sicer prejeli, niso pa odgovorni za izvedbo umika/odpoklica,« so pojasnili. x
