Premier Robert Golob in ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel sta danes osnutek vladne novele zakona o zdravstveni dejavnosti predstavila predstavnikom Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije in tudi predstavnikom Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije (Zbornica - Zveza) in Zdravniške zbornice Slovenije. Po ministričinih besedah je cilj novele prebivalkam in prebivalcem Slovenije še naprej zagotavljati dostopen javni zdravstveni sistem, kjer bodo imeli dostop do kakovostnih zdravstvenih storitev brez doplačil ali plačil.
Z novelo urejajo javno zdravstveno mrežo in med drugim regulirajo delo pri koncesionarjih. Obseg programa pri koncesionarjih bi z novelo omejili na število zaposlenih, spreminjajo se tudi način in pogoji podeljevanja koncesij.
Zaposleni v javni zdravstveni mreži bodo lahko po tej noveli dodatno delali le v javnem zdravstvenem sistemu in le kot fizične osebe v svojem imenu in za svoj račun, kar pomeni le prek podjemnih pogodb in ne več kot pravne osebe (s. p., d. o. o.). Delo zunaj javne zdravstvene mreže, torej na samoplačniškem trgu, pa zanje ne bo mogoče. Zaposlene bodo prek manj obdavčenih podjemnih pogodb motivirali za dodatno delo, a olajšava bo veljala le, če bo podjemno pogodbo sklenil s svojim delodajalcem. Ob sklenitvi take podjemne pogodbe bo bolnišnica oziroma zdravstveni dom oproščen 25-odstotnega davka (bruto bruto) na izplačani znesek.
Zdravnik, zaposlen v javnem zdravstvu, bo še vedno lahko dobil soglasje za delo pri drugem delodajalcu, a ne več pri zasebniku, ampak le v drugi bolnišnici, zdravstvenem domu ali pri koncesionarju. Bo pa moral pred tem izpolniti več pogojev. Uvedli bodo merjenje efektivne obremenjenosti dela v rednem delovnem času, pred izdajo soglasja zdravniku pa bo moral njegov nadrejeni v bolnišnici ali zdravstvenem domu vsaj tri mesece meriti, ali je bil v rednem delovnem času dovolj učinkovit. Prav tako zdravnik ne bo smel zavračati nadurnega dela, šele nato bo lahko dobil soglasje za delo drugje. Tudi če bo zdravnik iz javne bolnišnice ali zdravstvenega doma dobil soglasje za popoldansko delo pri koncesionarju, tam ne bo smel opravljati samoplačniških storitev.
Enaki pogoji za vse izvajalce
Po besedah direktorice združenja zdravstvenih zavodov Tatjane Jevševar so zahtevali določene spremembe glede na situacijo, predvsem zagotovitev enakih pogojev dela vseh izvajalcev v javnem sektorju. V združenju so se sicer zavezali, da bodo osnutek preučili in podali pripombe ter konkretne rešitve oziroma spremembe. Javna razprava naj bi potekala en mesec, Golob pa je predstavnike združenja na sestanku pozval, naj pripombe pošljejo čim prej. Na ministrstvu si želijo, da bi zakon stopil v veljavo s 1. januarjem prihodnje leto.
Predsednica Zbornice - Zveze Monika Ažman je po sestanku povedala, da predstavljena vsebina po njenih besedah »zveni precej pogumno«, ker bo zagotovo sprožila nekaj nelagodja med posameznimi izvajalci zdravstvene dejavnosti. Opozorila pa je, da mora novela urediti, da bo imel vsak prebivalec Slovenije enake možnosti dostopa do zdravstvenega varstva, »neodvisno od tega, kakšno denarnico in zveze v sistemu ima«.
Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Bojana Beović je ocenila, da predstavljeni členi in rešitve v noveli v nekaterih segmentih zapolnjujejo vrzeli oziroma področja, ki pravno v zdravstvu niso bila urejena. Pri tem je dodala, da podrobnosti sicer v zbornici ne poznajo in morajo osnutek še prebrati.
