Vlada Roberta Goloba bi morala na današnji seji sprejeti seznam ukrepov za povečanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva in sprememb pri obdavčitvi samostojnih podjetnikov. V zakonodajno proceduro bi morala poslati tudi predlog dviga DDV za sladke in energijske pijače ter dvig trošarin na alkohol. A se je zataknilo.
»Bilo je podanih nekaj pripomb tehnične narave,« je zaplet ubesedil podpredsednik vlade Matej Arčon in napovedal potrditev končne verzije gradiva na petkovi dopisni seji. Paket je vsebinsko usklajen, je trdil tudi finančni minister Klemen Boštjančič, »ostanejo zgolj manj pomembna tehnična vprašanja«.
Nabor zamišljenih davčnih sprememb je ministrstvo za finance predstavilo maja, nakar so v javni obravnavi prejeli več pripomb. Ključni ukrepi za povečanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva so potem ostali bolj ali manj nedotaknjeni, je pa vlada paket tik pred zdajci razširila z nekaj novimi.
Socialni partnerji so se z izhodiščnim osnutkom zamišljenih davčnih spremembami uradno seznanili junija na Ekonomsko-socialnem svetu (ESS). Dopolnjenega seznama uradno še niso prejeli. »Če bo vlada potrdila paket davčnih sprememb, ne da bi jih prej obravnaval ESS, bi to pomenilo vnovično kršitev socialnega dialoga,« je zato ogorčen glavni izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček.
Bi moral sveženj ponovno obravnavati ESS?
Podoben pomislek je imel tudi minister za gospodarstvo Matjaž Han (SD). »Dobro bi bilo, da ESS davčno zakonodajo pregleda še enkrat, čeprav vem, da je bil vpet v izhodišča,« je odgovoril na vprašanje STA. Boštjančič je zatem presodil, da vnovična obravnava na ESS ni potrebna.
Ponovil je, da so predstavljeni ukrepi ciljno naravnani, z njimi rešujejo pomembne razvojne izzive, ki jih je smiselno podpreti z ustrezno oblikovanimi davčnimi ukrepi, predvsem zato, da bi povečali produktivnost in mednarodno konkurenčnost slovenskega gospodarstva ter odpravili nekatere pomanjkljivosti davčnega sistema.
Han kritiziral predlagane rešitve
Na gospodarskem ministrstvu niso zadovoljni z vsemi rešitvami iz svežnja predlogov davčnih sprememb, je razkril Han in dodal, da želijo to problematiko razrešiti znotraj vlade in koalicije. Boštjančič je odgovoril, da ministrstvo za gospodarstvo ne nasprotuje predstavljenim rešitvam, temveč imajo dodatne predloge, »ki večinoma izhajajo iz gospodarstva ali gospodarskih združenj«.
Po Gorenščkovih besedah je celoten paket davčnih sprememb nesistemski, ne pripomore k stabilnosti davčnega okolja v Sloveniji in ne rešuje ključnih izzivov, s katerimi se srečuje gospodarstvo: visoka obdavčitev dela, premalo vlaganja v raziskave in razvoj ter nekonkurenčnost pri privabljanju in ohranjanju ključnih kadrov.
»Predlagani paket je daleč od tega, kar smo si obetali,« je kritičen tudi Blaž Cvar, predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS). Po njegovih besedah je ključna napaka drobljenje rešitev in ukrepov. Davčno reformo bi morali pripraviti in obravnavati celovito. »Če želimo razbremeniti plače, kar je nesporno nujen ukrep za izboljšanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, če hočemo doseči višje neto izplačilo zaposlenih, je treba opraviti celovito analizo stroškov ter na mizo dati vse davčne ukrepe in rešitve, tudi tiste, povezane z obdavčitvijo premoženja,« dodaja Cvar.
Ukrepi ne bodo preprečili ohlajanja
Sporno se mu zdi predvsem to, da napovedani ukrepi ne bodo prinesli ustreznih učinkov ob ohlajanju gospodarske aktivnosti in upadanju gospodarske rasti. »Nemčija se proti ohlajanju gospodarstva bojuje z debirokratizacijo poslovanja, pri nas ga še dodatno administrativno in finančno obremenjujemo,« je kritičen.
»Če govorimo o celotnem paketu, gredo spremembe načeloma v pravi smeri, seveda pa v tem kontekstu nikakor ni mogoče govoriti o davčni reformi,« ugotavlja Andrej Zorko iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS). Omenil je ukrepe s področja ureditve normirancev, s čimer naj bi se preprečilo izkoriščanje sistema in neupravičene davčne razlike z redno zaposlenimi.
V svežnju sprememb je namreč zniževanje dovoljene meje za sodelovanje v sistemu za polne normirance. Hkrati je predvideno zvišanje meje za uveljavljanje normiranih stroškov. Polni normiranci bodo morali biti zaposleni in polno zavarovani v svojem s. p. V GZS tem spremembam nasprotujejo. Vladi predlagajo v razmislek možnost znižanja odstotka normiranih odhodkov, ne pa ukinitve, pravi Gorenšček. »Če je problem nadzor nad normiranci, se mora vlada osredotočiti na ta izziv, ne pa da meče vse normirance v isti koš.« Tudi v obrtni zbornici nasprotujejo napovedanim spremembam na področju normirancev.
»V skupini normirancev smo imeli tudi takšne z razmeroma visokimi dohodki, ki so sočasno plačevali minimalne prispevke in davke, obenem so med stroški prikazovali tudi poslovno nepotrebne izdatke za osebno rabo,« opozarja Zorko. »Naštudirali so sistem in si obračunavali prispevke v pokojninsko blagajno v višini dejanskega prihodka le tako dolgo, kolikor znaša obračunsko obdobje za izračun višine pokojnine, nato so jih odvajali le še od minimalne plače. V takšnih razmerah je sistem pravičnosti in solidarnosti pod vprašajem.«
Vladi očitajo neenako obravnavo vrhunskih kadrov
Vlada uvaja še ugodnejšo davčno obravnavo za visokokvalificirane kadre, mlajše od 40 let, ki bi se po študiju ali delu v tujini vrnili v Slovenijo. Zorko razume prizadevanje vlade, da bi s tem pritegnila izobražene strokovnjake. »Vendar ta finančna ugodnost ne bo in ni dovolj,« je prepričan. Za povečanje privlačnosti Slovenije bo treba razmisliti še o drugačnih spodbudah s področja kakovosti življenja. Seveda pa se tu postavi vprašanje enakosti pred zakonom.«
Pri olajšavah za tuje kadre je za predsednika OZS nesprejemljiva neenaka obravnava v primerjavo s tistimi, ki že delajo in živijo pri nas. »Pustimo se presenetiti, ali bo ta ukrep koga privabil nazaj v domovino,« dodaja Cvar. »Če že želimo privabljati ljudi iz tujine, bi morali hkrati tudi zagotoviti ukrepe, s katerimi bi ustavili njihovo uhajanje v tujino. Treba je postaviti enake pogoje za vse.«
Vlada bi tudi zvišala DDV za pijače z dodanim sladkorjem in energijske pijače, in sicer z 9,5 odstotka na 22 odstotkov. Trošarine na pivo in žgane pijače bi zvišala za sedem odstotkov. Zorko podpira dvig trošarin. Cvar od ukrepa ne pričakuje zdravstvenih učinkov. V GZS dvigu odločno nasprotujejo.
Minister za finance Klemen Boštjančič je kritike gospodarskih združenj označil za »politikantsko vpitje«.
