Kot je izpostavila Logarjeva, smo v Sloveniji osnovne protokole, ki bi jih uporabili ob izbruhu opičjega virusa, izdelali že leta 2022, ko se je v Evropi pojavila ena od različic tega virusa. »Takrat smo naredili osnovne protokole za vse tiste, ki bi morebiti prišli v stik z okuženimi,« je dejala in izpostavila, da obstajata dva tipa virusa, in sicer zahodnoafriški in centralnoafriški. Pri tem ima slednji nekoliko težji potek z višjo umrljivostjo. V afriškem okolju je ta okoli 10-odstotna, vendar so primerjave z zahodnim svetom nemogoče, saj imamo pri nas dosti boljšo zdravstveno oskrbo, pa tudi ljudje so na splošno bolj zdravi.
Med obema virusoma ni bistvene razlike. Pojavijo se vročina, slabo počutje in bolečine v mišicah, kmalu se povečajo tudi bezgavke na vratu in dimljah, nato pa se pojavijo še izpuščaji večinoma po celem telesu.
Kot je povedala Logarjeva, se izpuščaji pojavijo hkrati, za razliko od noric, kjer se ti pojavljajo postopoma. »Kužnost je dokaj dolgotrajna in traja od 2 do 4 tedne. Bolniki so kužni že kakšen dan pred nastopom vročine in so takšni vse do takrat, ko odpadejo vse kraste,« je še povedala in izpostavila, da so lahko kužne tudi kraste, ki odpadejo, pa tudi obleka in posteljnina, s katero je bil bolnik v stiku. Kužni so tudi izločki iz dihal, zato je priporočljivo, da smo od okuženega oddaljeni vsaj 1,5 metra.
Cepljenje bi Logarjeva priporočila vsem, ki bi se za več časa odpravili na območje, kjer je virus bolj prisoten. Zapleti se lahko sicer pojavijo v obliki sekundarnih bakterijskih okužb. Cepivo, ki je na voljo, je primarno izdelano za črne koze. Svetovna zdravstvena organizacija zato ocenjuje, da so tisti, ki so bili cepljeni proti črnim kozam, še vedno zaščiteni.
Preberite tudi: Na Švedskem potrdili prvi primer okužbe z novo različico opičjih koz zunaj Afrike
WHO je opozorila, da bi se opičje koze prvič po letu 2022 lahko znova razširile po svetu in postale tveganje v več državah. Kot je povedal generalni direktor organizacije Tedros Adhanom Ghebreyesus, je WHO pri razglasitvi krize upoštevala priporočilo neodvisnih strokovnjakov.
V Afriki so letos našteli več kot 14.000 primerov okužb in 524 smrti. Več kot 96 % vseh primerov izvira iz Konga.
Opičje koze so prvič odkrili leta 1958, ko so pri opicah izbruhnile »kozam podobne« bolezni.
