Bolnišničnih zdravljenj ljudi, ki imajo ob covidu-19 resno akutno okužbo dihal, je v zadnjih tednih precej več kot konec lanskega poletja. Med 26. avgustom in prvim septembrom je bilo v takih okoliščinah na primer hospitaliziranih 25, teden prej pa 29 bolnikov. V drugi polovici lanskega avgusta se je to dogajalo pri manj kot desetih bolnikih tedensko. Tako velikega števila hospitalizacij ni bilo že vse od letošnjega januarja, je razvidno iz sledilnika za covid-19. Bolnišnični strokovnjaki v urgentnih ambulantah v teh dneh pomagajo starejšim, pa tudi dojenčkom s covidom-19.

V jesensko-zimskih mesecih lahko pričakujemo dodaten porast covida-19 pa tudi naraščanje števila bolnikov z gripo, respiratornim sincicijskim virusom in drugimi virusnimi respiratornimi okužbami.

 

Pomanjkanje postelj

V tednu med 26. avgustom in prvim septembrom so umrli trije v bolniki s covidom-19, ki so bili v bolnišnico sprejeti zaradi resne akutne okužbe dihal. V bolnišnicah sicer zdravijo tudi bolnike s potrjenim covidom-19, ki pa so jih sprejeli zaradi drugih vzrokov.

Na kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana ob pregledih v urgentni ambulanti srečujejo nekoliko več bolnikov s covidom-19 kot v zadnjem obdobju. »Prevladujejo dojenčki do tretjega meseca starosti in starejši bolniki s sočasnimi kroničnimi boleznimi,« je pojasnil predstojnik klinike dr. Matjaž Jereb. Pomembnega prirasta števila bolnikov, ki bi potrebovali sprejem v bolnišnico, trenutno še ni. Povečanje števila okužb med prebivalci je lahko sicer odraz vremenskih razmer, je dodal. V jesensko-zimskih mesecih lahko pričakujemo dodaten porast covida-19 pa tudi naraščanje števila bolnikov z gripo, respiratornim sincicijskim virusom in drugimi virusnimi respiratornimi okužbami, je spomnil Jereb. To pomeni tudi dodaten pritisk na urgentne ambulante in povečano število bolnikov, ki bodo potrebovali bolnišnično zdravljenje. Nekatere med njimi v takih primerih zdravijo na oddelku za intenzivno terapijo. »Vsekakor bo to izziv, ker nam že sicer primanjkuje prostih postelj za bolnike, ki potrebujejo bolnišnično obravnavo,« je opozoril Jereb.

V prejšnjih mesecih so se večkrat srečali z bolniki z mikoplazemsko pljučnico, je še pojasnil, v drugi polovici avgusta pa so zdravili več bolnikov z leptospirozo (te okužbe se najpogosteje prenašajo prek miši in drugih glodalcev) s težjim potekom. »Trenutno prevladujejo bolniki z okužbami, ki jih nekako pričakujemo v tem letnem času. Med mlajšimi so to bolniki z drisko ter okužbami mehkih tkiv, sklepov in kosti ter dihal. Pri odraslih so v ospredju starejši bolniki z okužbami sečil, dihal ali neopredeljenim vročinskim stanjem,« je naštel Jereb.

Naročili 155.000 odmerkov

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) so zdravstvene delavce nedavno obvestili o cepljenju s posodobljenim cepivom proti covidu-19. Takšna zaščita je priporočljiva za oskrbovance domov starejših občanov in socialnovarstvenih zavodov, za posebej ranljive kronične bolnike in ljudi, stare 65 let ali več. Tako kot lani pa se bodo lahko, če želijo, cepili tudi preostali prebivalci. Proti covidu-19 in gripi se bodo lahko cepili sočasno ali s kakršnim koli presledkom; cepljenje proti gripi se bo sicer začelo oktobra. Posodobljeno cepivo proti covidu-19 je medtem že v Sloveniji, so nam pojasnili na NIJZ, v zdravstvenih domovih in pri drugih izvajalcih cepljenja ga lahko tako naročijo. »Cepljenje je smiselno jeseni, pred sezono okužb dihal,« so poudarili. Posameznik, ki že ima znake okužbe dihal, naj ostane doma, so dodali, ali je smiselno tudi testiranje, pa presojajo izbrani zdravniki.

Za aktualno sezono 2024/25 so naročili 155.000 odmerkov posodobljenega cepiva proti covidu-19, v skladišču NIJZ pa ostaja še 83.000 odmerkov cepiva proti covidu iz prejšnje sezone. V uničenje so na NIJZ letos že poslali 330.000 odmerkov cepiva proti covidu, ki je ostalo neporabljeno. V sezoni 2023/24 se je proti covidu-19 cepilo le 1,8 odstotka slovenskega prebivalstva, je razvidno iz preliminarnega poročila za to obdobje. Tudi med prebivalci, pri katerih je tveganje za težji potek bolezni večje in so jim cepljenje v zdravstvu priporočali, se je za to odločil komaj kdo. Med ljudmi v starostni skupini 65 let ali več se jih je proti covidu-19 ob zadnji jesensko-zimski sezoni tako cepilo 6,3 odstotka.

Poletni porast covida-19 sicer ni le slovenski pojav, o podobnem dogajanju so poleti poročali v več evropskih državah. V bolnišnicah se najpogosteje srečajo z bolniki s covidom-19, ki so stari 65 let ali več, so spomnili v Evropskem centru za preprečevanje in nadzor bolezni (ECDC). Različice virusa, ki trenutno krožijo, najverjetneje ne bodo povečevale teže bolezni, so ocenili. Kljub vsemu pa lahko starejše, kronične bolnike in ljudi, ki še niso bili okuženi, doleti tudi težek potek, so opozorili. Za te skupine ljudi je še naprej pomembno cepljenje, so poudarili. 

Začenja se cepljenje proti RSV

Cepivo proti respiratornemu sincicijskemu virusu (RSV), ki lahko povzroči hude težave dojenčkom, je v Sloveniji že na voljo. Dojenčki bodo v prihodnje v tem primeru zaščiteni posredno, prek cepljenja nosečnic. Tisti, ki se želijo cepiti, se lahko obrnejo na izbrane zdravnike ali ambulante NIJZ. V torek, 17. septembra, pa bodo to cepljenje začeli tudi v UKC Ljubljana (zaradi lažje organizacije svetujejo naročanje na naslovu cepljenje.info@kclj.si). Cepljenje proti RSV je po navodilih NIJZ sicer priporočljivo tudi za ljudi v starosti 60 let ali več, a zanje v nasprotju z nosečnicami ni dostopno brez plačila iz žepa. Ali bodo predlagali, da postane cepljenje brezplačno tudi za to skupino prebivalcev, se na NIJZ še niso odločili.

 

Priporočamo