»Spomnim se, da sem si ogledala parcelo v Trenti, vse poslikala in popisala, nato pa v pisarni izdelala cenitev po dejanskem stanju. To je bilo leta 2015. Poklicala sem tudi na občino Bovec ter se pozanimala o rabi zemljišča in namembnosti, vse po veljavnih mednarodnih standardih, ki se jih moramo držati. Konkretna cenitev je bila izdelana izključno za stečajni postopek Imosa,« je na sodišču in že v sodni preiskavi povedala sodna cenilka Breda Zorko. Kot priča je bila zaslišana v kazenskem postopku, v katerem specializirano državno tožilstvo preganja prvoobtoženega Branka Kastelica, nekdanjega direktorja Imosa, zaradi zlorabe položaja ter prvaka SDS Janeza Janšo in nekdanjega direktorja Eurogradenj Klemna Gantarja zaradi pomoči pri tem.
V Trenti so zgolj ruševine
Specializirano državno tožilstvo je prepričano, da je šlo v primeru Trenta za navidezni posel, s katerim naj bi Janši olajšali nakup stanovanja v Ljubljani, saj naj bi bilo dobrih 15.000 kvadratnih metrov veliko zemljišče na območju Triglavskega narodnega parka zaradi številnih omejitev vredno precej manj, kot je zanj odštel Imos. Janši pa naj bi z nakupom stanovanja prek navideznega posla, ker so zemljišče v Trenti kupili prek Eurogradenj, v Imosu »podarili« del kupnine za stanovanje. Omenjeno zemljišče je bilo namreč po oceni cenilke vredno le 20.000 evrov, Imos pa je zanj odštel 120.000 evrov več. Kot je povedala priča Breda Zorko, je bila cenitev opravljena le za stečajni postopek Imosa, pri čemer je upoštevala odbitek zaradi likvidacijske vrednosti, ta znaša od 18 do 25 odstotkov.
»Stečajni upravitelj vedno poskuša čim prej prodati vso zalogo po tržni ceni, če ne gre, pa po likvidacijski,« je pojasnila in opozorila, da je takšna cenitev njeno avtorsko delo, izvedeno izključno za stečajni postopek. Pa tudi, da je cenitev, denimo za dedovanje ali finančno upravo, drugačna. »V vsakem primeru mora biti objektivna in neodvisna,« je dodala priča. In še, da to, kako se kupec in prodajalec pozneje dogovarjata, ni več »njena stvar«. »Dejstvo je, da so v Trenti zgolj ruševine, parcela je pogojno zazidljiva, nikakor pa ni gradbena. Tudi zaradi lege, saj je tik ob reki in je težko dostopna.« Breda Zorko je še povedala, da cenilci podatke za cenitev vselej zajemajo iz aplikacije trgoskop, ki je orodje za cenilce, nepremičninske agencije, banke, investitorje in zavarovalnice ter vse potencialne in aktivne ponudnike oziroma kupce nepremičnin. »Trgoskop je za nas, cenilce, kot sveto pismo za župnika,« je še poudarila Breda Zorko.
Trenta je kupljena na zalogo
Sodišče je zaslišalo tudi Barbaro Perko Brvar, ki je bila direktorica Imosa leta 2013, a ne celotno leto, imenovali so jo le zaradi prestrukturiranja družbe. V tistem letu so družbo zaradi Trente obiskali tudi kriminalisti, zanimala jih je knjigovodska vrednost nepremičnine. Ta je znašala 140.000 evrov. Barbara Perko Brvar je povedala, da je bila Trenta le eden od projektov skupine Imos, cena za nakup te parcele pa se ji kljub številnim omejitvam zaradi gradnje ni zdela problematična. »Trenta je bil projekt, kupljen na zalogo, z namenom, da bi tam razvijali lovski turizem,« je dejala. In še, da je bila Trenta zanemarljiva naložba Imosa. Ko se je začela kriza, so po njenih besedah poskušali čim več tovrstnih projektov prodati.
