Poleg visokih cen energentov in naraščajočih cen sladkorja je na lansko poslovanje Žitovega hčerinskega podjetja Šumi bonboni pomembno vplivalo izrazito zmanjšanje proizvodnje; po dostopnih podatkih za več kot polovico. Razlog za to je bila prekinitev pol stoletja trajajočega sodelovanja z nemškim podjetjem Hitschler, za katero je krško podjetje izdelovalo bombone. Na vprašanje, kaj je bil razlog za prekinitev partnerstva z uglednim nemškim proizvajalcem slaščic in kolikšen vpliv je to imelo na poslovanje družbe Šumi bonboni, v Žitu, ki je v lasti hrvaške Podravke, niso odgovorili.
Kako tesno je bilo partnerstvo, kaže podatek, da je bil Hitschler, velik konkurent nemškemu podjetju Haribo, vrsto let lastnik slovenskega proizvajalca bombonov. Najprej je obvladoval približno desetodstotni lastniški delež podjetja Žito Šumi, ki je bombone izdelovalo v Ljubljani in v nekdanji tovarni čokolade Imperial v Krškem. Po postavitvi nove tovarne v Krškem leta 2008, v katero so investirali dobrih pet milijonov evrov, so dejavnost proizvodnje bombonov prenesli na novoustanovljeno podjetje Šumi bonboni. V slednjem je Hitschler pridobil 42,5-odstotni lastniški delež. Ko ga je leta 2010 prodal Žitu, se je izdelava bombonov pod blagovno znamko Hitschler nadaljevala po ustaljenih tirnicah.
Prekinitev partnerstva z Nemci
Iz letnih poročil podjetja Šumi bonboni je razvidno, da je proizvedlo okoli 5000 ton bombonov na leto, od tega slabo polovico za blagovno znamko Hitschler. S tem so ustvarili dobro polovico prihodkov od prodaje. Ta podatek kaže, da je bila proizvodnja pod lastno blagovno znamko Šumi nekoliko bolj dobičkonosna od proizvodnje za nemškega partnerja. Toda proizvodnja za Hitschler je krškemu podjetju omogočala pokrivanje dobršnega dela fiksnih stroškov, s čimer so bile lahko Šumijeve sladkarije dobičkonosnejše, je povedal dobri poznavalec razmer. Po njegovi oceni je po prekinitvi partnerstva s Hitschlerjem postala proizvodnja bombonov v Krškem nerentabilna, svoj davek pa so lani terjali še naraščajoči stroški sladkorja, energentov in delovne sile.
V poročilu o poslovanju za prvo četrtletje preteklega leta je Podravka navedla, da je postopek prekinitve sodelovanja s Hitschlerjem zaključen, da bo prekinitev netivno vplivala na Žitove prihodke, bo imela pa pozitiven vpliv na dobičkonosnost. Podravka je še razkrila, da poteka proces povečevanja učinkovitosti proizvodnega portfelja, da bi tako povečali dobičkonosnost. Zato so del nerentabilnih proizvodnih kategorij ukinili, del pa prenesli na zunanjega partnerja (outsourcing). V Žitu so sicer zatrdili, da so proizvodni procesi v proizvodni enoti Šumi v preteklem letu potekali normalno in da niso bili prekinjeni. Koliko prihodkov so po ocenah ustvarili lani in koliko je po ocenah znašal čisti poslovni izid Šumija, v Žitu niso razkrili, ker da podatkov zaradi borznih pravil in kotiranja njenega lastnika na zagrebški borzi ne morejo razkrivati. Da se je proizvodnja in s tem prodaja pomembno skrčila, nakazuje javno dostopni podatek, da se je število zaposlenih v zadnjem letu znižalo za skoraj 30 odstotkov, na okoli 60 delavcev.
Namesto testenin peka kruha
Kot so povedali v Žitu, v Šumiju trenutno izvajajo čiščenje in remont strojev, kar se običajno dogaja poleti. »Nadaljevanje proizvodnje v celoti načrtujejo že v začetku februarja; kljub enomesečni omejitvi obsega proizvodnje imamo zadostno zalogo Šumijevih bombonov,« so še pojasnili. Po naših podatkih se je po prekinitvi sodelovanja s Hitschlerjem polovica tovarne v Krškem pripravljala na proizvodnjo testenin. Toda nato so se v Podravki odločili, da bodo proizvodnjo testenin iz Ljubljane, kjer so 95.050 kvadratnih metrov veliko nepremičnino pred nekaj meseci prodali Ivu Boscarolu, vzpostavili v novi, razširjeni tovarni juh in veget v Koprivnici na Hrvaškem. Po naših podatkih naj bi v Krškem izdelovali nekatere specialne vrste kruha. Teh informacij v Žitu niso komentirali. Prav tako niso odgovorili na vprašanje, ali lahko zagotovijo, da bodo v Krškem nadaljevali proizvodnjo bombonov in žvečilnih gumijev ter da bo Podravka dolgoročno ostala lastnica družbe Šumi bonboni.
Začetki Šumi bonbonov sicer segajo v leto 1876, ko sta na Kongresnem trgu v Ljubljani Josipina in Franc Šumi začela obrtniško izdelava bombonov in slaščic. Haribo je bil ustanovljen leta 1920, Hitschler, ki se je sprva ukvarjal s prodajo tobaka in francoskih sladkarij, proti koncu 20. let preteklega stoletja, Ricola pa leta 1930.
