Učitelje športne vzgoje skrbi vse večje število dijakinj, ki prihajajo k pouku v šolsko telovadnico neustrezno opremljene: s pirsingi in različnimi vsadki v telesu ter predolgimi umetnimi nohti.
Na eni od srednjih šol v osrednjeslovenski regiji, katere ime hranimo v uredništvu, je ob koncu novembra profesor športne vzgoje pri preverjanju praktičnega znanja zaznal velike težave dveh dijakinj pri demonstraciji osnovnega odbojkarskega elementa (zgornji odboj). Ko se je paru približal, je ugotovil, da imata dekleti za igranje in demonstriranje odbojkarskih elementov in tudi za druge vsebine športnega udejstvovanja popolnoma neprimerne oziroma zelo dolge nenaravne nohte. Svoje spoznanje jima je pojasnil na miren način in ob tem izpostavil vidik njune varnosti, ogrožanje varnosti drugih udeležencev pri vadbi odbojke in verjetnost težjih poškodb, ki so se v praksi že zgodile (poškodbe oči, prstov, okužbe ...).
»Dijakinji tega nista hoteli ne slišati ne razumeti. Zelo nesramno sta mi odgovarjali, nato pa sta samovoljno zapustili telovadnico. O dogodku sem takoj po uri pisno obvestil nujno razredničarko, naslednji dan pa je ena od deklet prišla v moj kabinet in me verbalno napadla, da sem jo žalil in da nimam pravice posegati v njene nohte. S svojo neprimerno komunikacijo je prenehala šele ob mojem opozorilu, da bom primoran poklicati varnostnika, da jo odpelje iz kabineta, če se ne umiri,« je incident opisal profesor športne vzgoje s petindvajsetletnim stažem. O dogodku je obvestil tudi šolsko svetovalno službo in vodstvo šole, ki pa se o ukrepih še nista izrekla. Stroka se ob zagotavljanju varnosti in pritiskih staršev dijakinj sprašuje, kam je izginila avtonomija učiteljev.
Svetovalna služba je profesorja opozorila, da bi bilo treba v pravilnik eksplicitno napisati, kako dolge nohte (še) lahko imajo dijakinje pri pouku športne vzgoje, saj da gre drugače za poseganje v njihovo osebno integriteto.
V strahu zaradi preoblikovane zadnjice
»To, kar se je dogajalo, je popolnoma neprimerno in ne sodi v šolski prostor. Gre tudi za grob poseg v avtonomijo učitelja in njegovo strokovnost. Moja osnovna dolžnost je skrb za varnost dijakov in zagotavljanje varnega učnega okolja v skladu z možnostmi. Težko se je o tem pogovarjati z dijaki in tudi njihovimi starši, če jim je preveč blizu virtualni svet potrošniških lepotnih idealov. Sam vseeno vztrajam pri svojem stališču, da danes številni učitelji zaradi bojazni pred posledicami in lastnimi strahovi preveč popuščamo,« je prepričan profesor. Po strokovno mnenje se je obrnil tudi na Zavod RS za šolstvo in strokovnjake z ljubljanske fakultete za šport, kjer so pojasnili, da primer še zdaleč ni osamljen. Nasprotno, tovrstna vprašanja so čedalje pogostejša, zato so močno zaskrbljeni, kam je izginila učiteljeva strokovna avtonomija.
»Profesor se je pravilno odzval, njegova strokovna presoja je bila popolnoma upravičena. Gre za področje varnosti, med dejavnike nevarnosti pa vedno uvrščamo tudi dolge nohte, s katerimi lahko pri skupinskih aktivnostih poškoduješ drugega. Pri obrambi lahko hitro pride do poškodbe, tudi po obrazu,« je jasna strokovnjakinja za pedagogiko in didaktiko športa s fakultete za šport prof. dr. Marjeta Kovač. Poudarila je, da je šlo pri ravnanju učitelja za njegovo strokovno avtonomijo in da je določene primere v šolskem prostoru nemogoče reševati s pomočjo pravilnikov. »Ne moremo denimo od učitelja zahtevati, da bo pred uro športne vzgoje preverjal dolžino nohtov in koliko so dolgi urezi na podplatih športnih copat ter ali so ti ustrezni za vadbo. V takšne zadeve se učitelj ne more spuščati, saj ni kontrolor,« je pojasnila.
Moč starševskih opravičil
Vmešavanje vodstva šole v učiteljevo avtonomijo se zdi Marjeti Kovač hud problem. »Niso namreč skrb vzbujajoči le predolgi nohti, v zadnjem času opažamo še vrsto drugih težav. Nekateri učitelji so nas v letošnjem šolskem letu začeli opozarjati, da dekleta na poklicnih šolah na ure športne vzgoje prihajajo po lepotnih operacijah. Iz tujine se v šolo vrnejo s preoblikovano zadnjico in potem zaradi umetnih vsadkov iščejo razloge, da česa ne bi naredile, saj se jim lahko med vadbo kaj zgodi oziroma jim vsadek poči. Le v kaj se bo to razvilo?« se sprašuje sogovornica. Kot je razložila, gre pri umetnem preoblikovanju zadnjice za poseg v glutealno mišico, ki je zelo pomembna pri gibanju. »Gre za nov problem današnjega časa: še nepolnoletna dekleta iščejo ideale v virtualnem svetu in jim očitno podležejo. Sprašujem se, kje so njihovi starši.«
Marjeta Kovač je spomnila, da so v zadnjem obdobju pri srednješolkah na določenih šolah zaznali tudi primere, povezane s pirsingi, denimo v popku, zaradi katerih dekleta niso želela telovaditi na bradlji, izvajati vzmika … »Tu so velika težava starševska opravičila. So šole, kjer odločitev prepustijo učitelju, in so šole, kjer morajo učitelji sprejeti vsakršno opravičilo, celo opravičilo mame, naj njena hči ne telovadi zaradi debelosti. Včasih gre za tako bizarne primere, da se človek ob njih zgrozi,« meni sogovornica. Marjeta Kovač je še poudarila, da gre pri tovrstnih in podobnih situacijah za velike psihične pritiske na učitelja: »Nekateri si rečejo, da se ob številih drugih izzivih s tovrstnimi težavami ne bodo ukvarjali, druge učitelje pa to hudo mori, a ob poseganju staršev v njihovo strokovno delo in šolski sistem velikokrat podležejo. Permisivna vzgoja staršev na žalost močno posega tudi v šolski prostor, kjer smo si s sintagmo prijazna šola naredili več škode kot koristi.«
