Pred začetkom šolskega leta so ravnatelji na letnem srečanju na Brdu pri Kranju obravnavali načrtovane spremembe in izboljšave v sistemu vzgoje in izobraževanja. V šolah se nadejajo predvsem ukrepov za krepitev bralne pismenosti in digitalnih kompetenc na vseh ravneh, od učencev do pedagogov. Med drugim nastaja akcijski načrt, ki ga pripravlja medresorski nacionalni svet za bralno pismenost, so izvedeli udeleženci konference. Direktor zavoda za šolstvo Vinko Logaj je napovedal, da bo v prihodnjem šolskem letu intenzivno potekala tudi prenova več kot 200 učnih načrtov in katalogov znanj za osnovne in srednje šole.
Možnost prostih dni
Ob razglasitvi 3. maja za prosti dan se je postavilo vprašanje, ali bi bilo za izvedbo šolskega dela primerno, da bi tudi 1. september in 24. junij, ki sta povezana s koncem tedna, ministrstvo razglasilo za prosta dneva oziroma bi ju šole nadomestile z delovno soboto. Predsednik združenja ravnateljev Gregor Pečan z Osnovne šole Janka Modra v Dolu pri Ljubljani je za Dnevnik povedal, da se mu osebno sicer zdi razglasitev prostih dni, s katerimi bi se podaljšale počitnice, dobra ideja, a da je to v trenutnem sistemu težko izvedljivo. Sistem realizacije ur pouka je rigidno določen s predmetnikom in tako šolnikom ne omogoča ustrezne fleksibilnosti, je opozoril. Poleg tega ravnatelji ne vedo, koliko učiteljev bo med letom odsotnih in kako bodo potekala nadomeščanja.
Ideje, da bi kot nadomestilo med letom organizirali delovne sobote, sicer Pečan ne zavrača, a opozarja, da je v takšnih primerih treba učiteljem v skladu s kolektivno pogodbo izplačati višje dohodke – dodatke za šesti delovni dan v tednu.
Ravnatelj Osnovne šole Škofljica Roman Brunšek pravi, da bo na njihovi šoli težavo pomenil predvsem zaključek šolskega leta – ponedeljek, 24. junija 2024 – zato je že predlagal, da bi ta dan prenesli na delovno soboto ali da bi šola sama določila nadomestni dan. »Ker se zadnji dan pouka navezuje na državni praznik, bo odsotnost učencev velika. To za našo šolo pomeni, da bosta telovadnici, kjer pripravimo zaključno prireditev oziroma prireditev ob dnevu državnosti, veliko bolj prazni, kot bi bili na primer v petek. Tako ni niti primernega slovesa učiteljev in otrok niti prijateljskih obljub sošolcev, kje in kdaj se vidijo. Za marsikoga se šola tako konča brez občutja in doživetja, ki je bilo vsaj včasih zelo pomembno. In nenazadnje – v tajništvu nam ostane izredno veliko število nerazdeljenih spričeval. Ta nekateri sicer med počitnicami prevzamejo, večina otrok oziroma staršev pa jih pri nas pusti kar do septembra. In naslednje leto bi jih ostalo še veliko več,« ugotavlja Brunšek. Tanja Grünfeld, ravnateljica Osnovne šole Toneta Čufarja v Ljubljani, meni, da je razglasitev prihodnjega 3. maja za prost dan »dobra odločitev ministrstva«. Nadomeščanja prostih dni z delovnimi sobotami pa se ji ne zdijo primerna. »Učenci so v soboto utrujeni, veliko jih ta dan manjka, motivacija za delo je nizka,« je opozorila.
Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje je pojasnilo, da je minister Darjo Felda (prihodnji) 3. maj za pouka prost dan določil na podlagi predloga ravnateljev. Po dosedanjih izkušnjah na dan, ko poteka pouk zgolj en dan v tednu, šole beležijo zelo veliko odsotnosti med učenci in dijaki. Z vidika organizacije družinskega življenja in vzgojno-izobraževalnega dela izvajanje pouka zgolj en dan v tednu ni smotrno, so sporočili. Razglasitev prostega dneva je sicer smotrna predvsem za dijake srednjih šol, posebej za tiste, ki so zaradi oddaljenosti šolanja od kraja bivanja vezani na javne prevoze ali pa bivajo v dijaških domovih, so dodali.
Štipendiranje pedagogov
V zadnjih letih se v šolah generacije povečujejo, kar se odraža tudi v višjem številu vpisov v srednje šole. Država se je s šolami dogovorila za odpiranje dodatnih prostih mest: v sistemu je zagotovljenih skupaj 4500 mest več od števila dijakov, ki so se letos vpisovali v prvi letnik srednjih šol. Ostajajo pa težave s pomanjkanjem učiteljev. Ministrstvo je okrepilo sistem štipendiranja v pedagoških študijskih programih: v primerjavi z lanskim letom se je število štipendij podvojilo. Za učiteljski poklic se lahko prek mehanizma poklicnega izpopolnjevanja oziroma širitve poklicne kvalifikacije usposobijo tudi strokovnjaki z drugih področij. Po podatkih ministrstva to obliko pomoči trenutno prejemajo 303 posamezniki. Učitelji bi se načeloma lahko nadejali tudi spodbud ob načrtovani prenovi plačnega sistema v javnem sektorju, vendar je reforma zaradi sanacije škode po poplavah zastala. x
