Že med julijskimi požari na Krasu je bilo povsem jasno, da mora Slovenija okrepiti zračno floto za gašenje požarov, ogenj pod Socerbom pa je te dni to le še potrdil. V prihodnosti bo takih požarov vse več, zato je skrajni čas za resne pogovore o posodobitvi slovenskih zrakoplovov. O morebitni nabavi letal za gašenje se je govorilo že leta 2006, v času ministrovanja Karla Erjavca na obrambnem ministrstvu, zadnje tedne se z razpravami in dogovarjanji o najprimernejših letalih zdi, da se stvari končno premikajo z mrtve točke. Odločitev, koliko in katera plovila bomo kupili, naj bi bila znana do sredine septembra.
Prav pomoč iz zraka je zaradi kraškega terena s suhim rastjem, zaradi neeksplodiranih ubojnih sredstev in vremenskih razmer z nepredvidljivim vetrom nedvomno nepogrešljiva, s čimer se strinjajo tako vsi, ki so pri gašenju sodelovali, kot drugi, ki so ga spremljali od daleč. »Če bi imeli zmogljivejše helikopterje in lastno floto, požar na Krasu zagotovo ne bi bil tako velik, kot je bil, saj bi ga obvladali prej,« je bil konec julija jasen poveljnik Gasilske zveze Slovenije Franci Petek. A kakšno zračno plovilo bi bilo za Slovenijo najprimernejše? Helikopter, zračni traktor, kanader? Ali ni dovolj, da si jih v okviru mehanizma civilne zaščite EU izposodimo od sosedov, kot smo to počeli zadnje tedne? Dnevnik ponuja analizo razpoložljivega na trgu.
1. Ali ni dovolj, da si letala,
ko jih potrebujemo, izposodimo od drugih?
Poleg zrakoplovov Slovenske vojske in policije so na pomoč pri gašenju požarov na Krasu priskočili tudi iz tujine. A če si Slovenija letala izposoja od drugih, se mora postaviti v vrsto. Letošnje poletje je bilo po Evropi rekordno število požarov, zato so floto za gašenje potrebovali na vseh koncih celine. »Na tako pomoč se lahko zanašamo le delno,« pravi poveljnik GZS Petek. Direktor Uprave za zaščito in reševanje Darko But pa pojasnjuje, da mehanizem Unije na področju civilne zaščite omogoča pomoč letal za gašenje iz soseščine, ki ne predstavljajo dodatnega stroška za našo državo. EU ima v floti za gašenje iz zraka na voljo dvanajst letal in en helikopter v šestih članicah EU. Nam najbliže sta dve letali za gašenje na Hrvaškem in dve v Italiji. EU sicer kupuje dodatnih 12 kanaderjev, ki bodo floto Mehanizma Unije na področju civilne zaščite (rescEU) okrepili do leta 2029. Do leta 2026 naj bi EU prejela najmanj dve letali. Tako bo imela stalno floto rescEU, saj bodo letala v njeni lasti, navajajo v kabinetu evropskega komisarja za krizno upravljanje Janeza Lenarčiča.
2. Je za slovenske razmere najprimernejši nakup (večjih) helikopterjev?
Po besedah komisarja Lenarčiča je po strokovni oceni najprimernejša rešitev helikopter, ki mora biti zmožen dvigniti vsaj tri tisoč litrov vode. Z njim se strinja poveljnik GZS Petek, saj da so ti od naših vojaških in policijskih, ki nosijo od 600 do 900 litrov vode, veliko zmogljivejši in učinkovitejši. Težava manjših helikopterjev je, da potrebujejo več naletov, v zraku nastane gneča, ki jo mora s tal nadzorovati kontrolor, poleg tega jih v istem času potrebujejo tudi za (gorske) reševalne akcije. Med apokaliptičnim požarom je zasebni prevoznik za potrebe nujne medicinske pomoči posodil svoj helikopter, država pa je za polete zagotovila le gorivo. Helikopterji sicer imajo določeno prednost, vodo lahko črpajo iz stacionarnega vira in so natančnejši pri gašenju.
3. Kako primeren bi bil
air tractor?
Zelo, se strinja stroka. Manjše, okretno enomotorno letalo v rezervoarje sprejme 3000 litrov vode, ki jih lahko napolni v petih minutah. Vodo lahko zajema tudi z vodne površine, kot kanader. Gorivo mu omogoča več kot tri ure delovanja. Nabavna cena je okoli dva milijona evrov.
4. Kakšne so prednosti in kakšne slabosti spartana?
Konec prihodnjega leta naj bi se flota Slovenske vojske okrepila s transportnim letalom spartan. Letalo ni namenjeno gašenju, se pa načeloma lahko uporabi tudi za to. Kako to deluje, smo lahko videli ob požarih na Krasu, ko smo na posodo dobili dva iz Romunije. Na krovu ima šest do sedem kontejnerjev s skupno kapaciteto šest tisoč litrov vode, ki jo odvrže v enem naletu. Kontejnerji so razgradljivi, v zraku se razletijo in ustvarijo oblak vodnih kapljic. Da se letalo napolni, mora pristati na letališču. Ker ni specializirano za gašenje, ima kar nekaj pomanjkljivosti, zlasti nenatančnost. Pomembno je namreč, da voda pade točno tja, kjer jo tisti trenutek potrebujejo. Dodatna ovira pa je, da za varen odmet vode v radiju 500 metrov ne sme biti intervencijskih ekip. Pri spartanu je omejena tudi frekvenca gašenja. Srednje veliko turbopropelersko letalo stane 72 milijonov evrov.
5. Kako se v požarih
odreže kanader?
Poveljnik GZS Franci Petek pravi, da so to učinkovita letala, ki naenkrat odvržejo okoli 6000 litrov vode, a da so po drugi strani zelo draga tudi za vzdrževanje. Pred tedni je eno od njih na Krasu rešilo gasilce, ujete med dvema ognjema. Vodo lahko zajema iz jezera ali morja, rezervoar napolni v dvanajstih sekundah. Kot že rečeno, jih bo 12 kupilo šest članic EU, postala bodo del evropskih strateških rezerv. Letala bodo nove izdelave, dostavljena pa naj bi bila do leta 2029. »Dosegli smo preboj pri pogajanjih s potencialnim dobaviteljem gasilskih letal, ki se je marca zavezal, da bo ponovno zagnal proizvodnjo letal canadair. Proizvodnja je namreč mirovala več let,« je pojasnil evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič. Novo letalo sicer stane 30 milijonov evrov.
