DZ je z 48 glasovi za in 17 proti Valentino Prevolnik Rupel danes imenoval za ministrico za zdravje. Na tej funkciji bo nasledila Danijela Bešiča Loredana, ki je julija odstopil. Nova ministrica med prioritetami poudarja dostopnost, kakovost, neopredeljene in prevetritev košarice pravic. Ministrica je že prisegla v državnem zboru.

Prevolnik-Ruplova se je v nagovoru poslancem zahvalila za izkazano zaupanje in dejala, da funkcijo prevzema z veliko mero odgovornosti in zavedanjem, kako pomembna naloga je pred njo. »Obljubljam, da bom z znanjem in srčnostjo pripravljala in predlagala rešitve, ki bodo vodile do dostopnega in kakovostnega javnega zdravstvenega sistema,« je povedala.

Golob: Ministrica ima mojo osebno in politično podporo

Premier Robert Golob je sicer danes v državnem zboru ocenil, da je Valentina Prevolnik Rupel po širšem mnenju deležnikov v zdravstvu »najboljša možna izbira za mesto ministrice za zdravstvo«. Spomnil je, da je kandidatka leta 2008 doktorirala na področju kvalitete in financiranja zdravstva. »Mislim, da bi težko našli osebo, ki je bolj podkovana od nje, da se sooči s temi izzivi,« je dejal. Poudaril je še, da njeno znanje ni le teoretično, pač pa je imela tudi tri uvajalne mesece, saj je od odstopa ministra Danijela Bešiča Loredana opravljala funkcijo državne sekretarke. Poudaril je, da ima Prevolnik-Ruplova njegovo politično pa tudi osebno podporo.
Njeno torkovo zaslišanje oziroma njene prioritete ob nastopu funkcije smo sredi tedna analizirali v Dnevniku.

Mandat, ki obeta prerekanje o pravicah 

Kandidatka za ministrico za zdravje prepričala z analitičnim nastopom, ne pa tudi s predlogi rešitev

V Svobodi so v poslanski skupini ocenili, da je Prevolnik-Ruplova kot zagovornica javnega zdravstva dobra izbira za zahtevna pričakovanja. Vodja poslanske skupine Levica Matej T. Vatovec je medtem dejal, da lahko koalicija samo skupaj ter s širšo družbeno in politično podporo dosežejo cilje predvidene cilje na področju zdravstva. V SD pa so vnovič opozorili, da so državljani na volitvah dali vladi jasno vedeti, da na področju zdravstva zahtevajo dostopen, kakovosten in javni zdravstveni sistem. V vrstah SD ob tem priznavajo, da za spremembe ni več veliko časa.

V opoziciji ministrice niso podprli. Poslanka SDS Karmen Furman je koaliciji očitala neizpolnjene obljube glede zdravstvene reforme. »V svoji predstavitvi na matičnem odboru nam je kandidatka v enournem predavanju predstavila trenutno stanje v zdravstvu. In tako smo spet na začetku. Imamo pregled stanja, ki je za kandidatko ključnega pomena, da ve, kako ukrepati. S tem se seveda lahko strinjamo vsi, a slišali nismo, kakšni konkretno bodo ti ukrepi,« je opozorila Furmanova.

Poslanka NSi Iva Dimic je medtem opozorila, da se kljub dosedanjim ukrepom v zdravstvu in dodatnim milijonom, ki so bili namenjeni za skrajševanje čakalnih vrst, številke nedopustno čakajočih povečujejo iz meseca v mesec. »Upam, da se danes res že vsi zavedamo in razumemo, da ne moremo pričakovati sprememb, če se stvari ves čas delajo enako in to tako, da pristanemo z vsakim prihodom novega ministra spet na začetku, na točki 0 in na to se tudi nič ne spremeni ali se spremeni še na slabše,« je izpostavila.

Šinkova zavrnila očitke premierja

Premier je bil v nadaljevanju, ko so poslanci prešli na točko razreševanja ministrice za kmetijstvo Irene Šinko, v obrazložitvi zelo redkobeseden. Pred poslanci je dejal, da odločitev za razrešitev enega od ministrov nikoli ni lahka, a da mora poskrbeti, da ekipa deluje usklajeno in v skladu z zastavljenimi cilji. »Ministrici bi se rad zahvalil za vse, kar je naredila dobrega,« je dodal.

Irena Šinko se ob izgubi premierjevega zaupanja ni odločila podati odstopne izjave, temveč je tudi danes pred državnim zborom vztrajala, da jo razrešijo poslanci. »To je v skladu s prisego, ki sem jo dala pred tem DZ, saj slovenska ustava določa, da ministre imenuje in razrešuje DZ na predlog predsednika vlade,« je pojasnila.

Nekdanja ministrica je vnovič zavrnila razloge, ki jih je v predlogu za njeno razrešitev navedel premier. Goloba je med drugim zmotil, da se ni ustrezno odzvala na situacijo, ko se je izkazalo, da smo Slovenci zaužili več ton sadja z vsebnostjo pesticidov. Ob tem je menila, da je uradni nadzor, ki ga nad izvajalci dejavnosti izvaja uprava, učinkovit ter se izvaja v skladu z evropsko in nacionalno zakonodajo. Ob robu odločanja o Šinkovi se je sicer ugibalo, ali kdo izmed poslancev Svobode ne bo podprl njene razrešitve, pri čemer se je pri glasovanju vzdržala poslanka Levice Tatjana Greif, podpredsednica vladajoče stranke Urška Klakočar Zupančič pa na glasovanju ni bila prisotna. Poslanci so po razpravi ministrico Ireno Šinko razrešili z 49 glasovi za in enem proti. Začasno bo resor prevzel minister za obrambo Marjan Šarec.

Irena Šinko Golobu: Odslovi naj me državni zbor

Kako naprej po rekonstrukciji vlade?

Z današnjo potrditvijo nove ministrice za zdravje in razrešitvijo ministrice za kmetijstvo se je končal teden v znamenju menjav ministrske ekipe. Poslanci so se namreč tekom tedna seznanili še z odstopom ministrice za javno upravo Sanje Ajanović Hovnik ter ministra za naravne vire in prostor Uroša Brežana. Za prevzem ministrstva za javno upravo naj bi imela po naših informacijah največ možnosti državna sekretarka Mojca Ramšak Pešec, eden izmed kandidatov za naslednika Brežana pa je minister za okolje v Šarčevi vladi Jure Leben. Med možnimi nasledniki Irene Šinko se medtem omenja prvega moža agencije za kmetijske trge Mirana Miheliča, generalnega sekretarja Šarčeve vlade Stojana Tramteta ter sedanjega državnega sekretarja na kmetijskem ministrstvu Darija Krajčiča.

Prepih v vladnih vrstah politični komentator Alem Maksuti po dobrem letu vlade Roberta Goloba označuje kot nekaj običajnega. »Osnovna specifika tokratne rekonstrukcije vlade je, da gre za resorje iz kvote največje vladne stranke, ki torej nosi tudi največjo odgovornost. Z vidika javnega mnenja lahko že vidimo padec podpore Gibanju Svoboda,« je izpostavil Maksuti. V zvezi z menjavami ministrov je eksplicitno opozoril na nespretno vladno komuniciranje. Medtem ko je premier do zadnjega branil Ajanović-Hovnikovo, ki se je, namesto da bi jo začasno umaknili, tako Maksuti, v javnosti s pojasnili okoliščin spornega razpisa vse bolj utapljala v aferi, sta bila Brežan in Šinkova po njegovem odstopljena s pomanjkljivo argumentacijo. »Vse to kaže na pomanjkanje politične kilometrine premierja, ki očitno ne v svojem kabinetu ne v vladnem uradu za komuniciranje nima nekoga, ki bi se profesionalno ukvarjal z javnim mnenjem.«

Na področju zdravstva, kjer vlada od obljube velike reforme zdravstva prehaja na strategijo manjših korakov, Maksuti medtem ocenjuje, da se je vlada s spremembo komunikacije po letu in pol očitno naučila, da so prevelike obljube politično pogubne, a da je s tem izrazitim zasukom sedaj pred velikim izzivom, kako komunicirati, kaj zdravstvena reforma po novem sploh je. »V drugi polovici mandata se navadno prikazujejo rezultati, ne pa da z reformo šele začenjaš. Reforme namreč sprožajo konflikte z različnimi deležniki, to pa lahko opozicija prikaže kot neuspeh, kar povečuje možnost, da del javnega mnenja do volitev ostane nezadovoljen.«

Marko Hočevar s katedre za teoretsko analitsko politologijo na FDV pa opozarja, da ima vlada trenutno odprtih preveč front in da je vse bolj evidentno, da le stežka sproti gasi požare, pri čemer se ji vse bolj pozna tudi pomanjkanje političnih kadrov, kar je sicer splošen problem slovenske politike. V nedavnih menjavah ministrov sogovornik prepoznava poskus odvračanja od afer in do sedaj neuspelih reform, ki jih je napovedala vlada. »Stranka Svobode, ki je na politično sceno prišla brez nekega jasnega programa in s preveliko obljub, se poskuša piarovsko prikazati kot operativna in učinkovita, medtem ko na ravni ukrepov zadeva precej šepa. Davčni reformi se je odpovedala ob prvem uporu kapitala, plačna reforma se zamika in odmika, zastajajo tudi napovedane spremembe na drugih področjih,« je jasen Hočevar.

Dodaja, da je za nameček tudi iz zaslišanja nove ministrice za zdravje možno razbrati odpovedovanje reformi v zdravstvu, ki je bila vseskozi komunicirana kot vladna prva prioriteta. »Če je zdravstvo še naprej primarna reforma, potem se ne more zgoditi, da po letu in štirih mesecih pride ministrica, ki zadevo, vsaj na zaslišanju, popolnoma ustavi in napove strategijo malih sprememb in se fokusira na prevetritev zdravstvene košarice,« je kritičen. Pri tem Hočevar opozori tudi na sporno preoblikovanje dopolnilnega zavarovanja, kjer se poleg 100 milijonov evrov minusa za državni proračun obeta, da bodo v absolutnem smislu najmanj plačevali najbogatejši. »V zdravstvu, kjer je že tako ali tako premalo denarja, se z absolutno regresijo ustvarja še dodatna luknja za interese najbogatejših. Ali je to reforma, ki naj bi nato požela neko odobravanje? Težko,« podčrta Hočevar.