Potem ko so na konstitutivni seji DZ prejšnji petek v parlamentarni postopek v poslanski skupini SDS vložili 27 predlogov novel zakonov, v ponedeljek pa predlog dopolnila zakona o vladi, so v sredo v parlamentarni postopek vložili še predlog o dopolnitvi zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ter predlog dopolnitve zakona o zdravstveni dejavnosti.
S predlogom dopolnitve zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, kot navajajo v sporočilu za javnost, predvidevajo ohranitev možnosti odsotnosti delavca z dela zaradi bolezni brez potrdila o upravičeni zadržanosti z dela, ki ga izda izbrani zdravnik: »Torej brez predhodne ugotovitve razlogov za takšno odsotnost z dela s strani osebnega zdravnika zavarovanca, do tri zaporedne dni v kosu, in sicer največ enkrat v posameznem koledarskem letu.«

Kot so spomnili, je omenjena rešitev veljala od 24. oktobra do 31. decembra 2020 v sklopu zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic covida-19. Ukrep je s sprejetjem zakona o dodatnih ukrepih za omilitev posledic covida-19 5. februarja 2021 zopet začel veljati, nato pa je bil podaljšan do 31. maja 2022.

Cilj omenjenega predloga zakona je zmanjšanje administrativnih nalog družinskih zdravnikov, posredno pa tudi zagotavljanje pravice državljanov do zdravstvenega varstva, ki je zagotovljena z ustavo, pojasnjujejo v SDS.

S predlagano spremembo zakona o zdravstveni dejavnosti pa bi se v primeru odločanja o podaljšanju koncesije preverilo le realizacijo programa v podeljenem obsegu, ne pa tudi ali še obstaja potreba po podeljeni koncesiji in obstoj dejstva, da javni zdravstveni zavod ne more zagotavljati opravljanja zdravstvene dejavnosti v obsegu, kot je določeno z mrežo javne zdravstvene službe.

S spremembo člena bi se po navedbi vlagateljev zagotovila kontinuiteta obravnave bolnikov, predvsem kroničnih bolnikov, ki so zdravijo pri koncesionarjih. S spremembo člena se bo po njihovih besedah zagotovila varnost srednjeročnih in dolgoročnih investicij koncesionarjev in kontinuiteto pri izvajanju storitev za paciente in še naprej spodbujalo javno zasebno partnerstvo z vlaganjem zasebnih sredstev v javni zdravstveni sistem. Predlog zakona zasleduje in je v skladu z načeli, ki so opredeljena že v predlogu veljavnega zakona, še poudarjajo v SDS.