V začetku marca bo sobarice in čistilke v Hotelu Bernardin prevzela družba Aktiva čiščenje. Sindikat delavcev Save Turizma prenosu na zunanjega izvajalca nasprotuje in za prihodnji torek napoveduje opozorilno stavko delavcev. Od uprave zahtevajo tudi uskladitev plač z inflacijo, dvig povračila potnih stroškov in popravke kolektivne pogodbe. V sindikatu opozarjajo na stopnjevanje pritiskov na člane sindikata. Problematično je tudi, da je med zaposlenimi, ki naj bi bile prenesene na zunanjega izvajalca, predsednica sindikata družbe, pri čemer se postavlja vprašanje omejevanja sindikalnega organiziranja.
Sobarice opravljajo osnovno dejavnost hotelirstva
Spomnimo, da je vodstvo Save Turizma prenos zaposlenih na zunanjega izvajalca s 1. marcem napovedalo zaradi narave dela. »Smo izredno sezonsko naravnano podjetje, v katerem je težko uravnavati nihanje števila zaposlenih sobaric. Na Obali je na primer v nizki sezoni lahko zasedenih manj kot 100 sob dnevno, v visoki sezoni pa 750 sob dnevno,« so povedali v največji slovenski turistični skupini, ki je v večinski državni lasti. Poudarjajo tudi, da v skupini upravljajo skupaj približno 2800 sob, pri čemer jih 90 odstotkov že dalj časa čistijo zunanji izvajalci.
V krovnem sindikatu delavcev gostinstva in turizma (SGIT) so argumente o sezonski naravi dela ostro zavrnili, saj da z izjemo nekaj zimskih mesecev zaposlene glede na zasedenost potrebujejo vse leto in so večino kadra že tako v preteklosti prenesli na zunanje izvajalce. Sramotne se jim zdijo tudi izjave glede višjih plač pod zunanjim izvajalcem, saj da bodo ne glede na napovedano povišanje osnovne bruto plače na 1000 evrov te še vedno 200 evrov pod minimalno plačo. Glede outsourcanja smo v pogovoru z različnimi sogovorniki izvedeli, da ni malo primerov, ko obljube o višjih plačah ostanejo prazna črka na papirju, prihaja pa tudi do padca kakovosti storitev.
Svet delavcev kritizira sindikat
Svet delavcev Save Turizma je v začetku tedna podprl prenos sobaric na Aktivo čiščenje, saj da se pravice zaposlenih ohranjajo, sindikat pa pozval, naj preneha krniti ugled družbe in pozivati k stavki, češ da s tem ogroža 1200 delovnih mest. »Svet delavcev in sindikat družbe sta na posvetovanju o prenosu sobaric s Hotelov Bernardin na Aktivo čiščenje oba sprejela odločitev, da prenosu na zunanjega izvajalca nasprotujeta. Naknadna izjava za javnost je torej v nasprotju z že sprejeto odločitvijo. Na podlagi tega lahko zgolj sklepamo na pritiske na člane sveta delavcev,« so kritični v krovnem sindikatu, kjer izpostavljajo, da je svet delavcev organ, ki naj bi delal v dobro zaposlenih.
V krovnem sindikatu, kjer so znova opozorili na stopnjevanje pritiskov zaradi stavkovnih aktivnosti, so še posebej ogorčeni, da do tega prihaja v upravah družb v državni lasti. Povedno je tudi, da se to dogaja na očeh koalicije, ki se je v koalicijski pogodbi zavezala odpraviti prekarno delo in outsourcanje v javnem sektorju. V SGIT so razočarani, saj so pričakovali drugačen odziv Slovenskega državnega holdinga (SDH) in vlade. Sava Turizem je namreč v lasti družbe Sava, katere 90-odstotni lastnik je prek SDH in Kapitalske družbe država.
Edinega sogovornika tako zaenkrat vidijo v ministrstvu za delo, kjer podpirajo zahteve sindikata, a z izjemo javnega opozarjanja in pozivanja SDH ni v njihovi pristojnosti, da bi posegali v odločitve vodstva podjetja. »Kljub temu, da so državna podjetja formalno izenačena s podjetji na prostem trgu, bi se vodstvo moralo zavedati, da vodi družbo v državni lasti in zasleduje tudi neke širše družbenokoristne cilje, ne le dobiček. Zgolj zasledovanje stroškovnega vidika tako podjetje kot delavce na dolgi rok postavlja v slabši položaj, razbija kolektive, slabi socialni dialog in zmanjšuje pravice zaposlenih,« je za Dnevnik dejal državni sekretar na ministrstvu za delo Dan Juvan. V pripravi so zakonske rešitve za omejitev tovrstnih praks.
Outsourcanje del problema prekarizacije
Outsourcanje, vezano na sezonskost, je sicer del širšega trenda prekarizacije, tudi ali še posebej v gostinstvu in turizmu. Sezonskost je velika težava, ki ne pesti samo slovenske turistične industrije, temveč je z nekaj izjemami globalen problem. »Z njo so povezani tudi pogoji dela v turizmu in gostinstvu, ki so za velik del delavcev daleč od rožnatih. Zato ne preseneča, da je večina delavcev v panogi med najbolj ranljivimi skupinami na trgu dela,« je za Dnevnik izpostavila dr. Maja Turnšek, prodekanica za znanstvenoraziskovalno dejavnost na Fakulteti za turizem Univerze v Mariboru.
Sogovornica poudarja, da sta redna zaposlitev in dostojno plačilo med prvimi pogoji dostojnega dela, ki sta največkrat kršena. »Vendar pa prekarizacije delavcev v panogi ne smemo pripisati zgolj sezonskosti. Gre namreč za širši in že desetletja trajajoč proces: premik delavcev k podizvajalcem je zgolj ena od oblik potencialnega zmanjševanja pravic delavcev.« Dr. Turnškova je jasna, da outsourcanje navadno najbolj udari ravno najbolj ranljive na trgu dela, saj je vezano na socialni položaj, spol delavca in lokacijo. V precejšnji meri gre za migrantsko delo in mlade.
Prvo poročilo iz Škotske za sektor gostinstva in turizma kaže, da kar četrtina anketiranih delavcev nima redne zaposlitve, petina pa je takih, ki se jih vpokliče, ko je delo na voljo, a brez zagotovila varnosti (t. i. zero contract hours v VB). »Ne morem točno povedati, kakšni bodo rezultati za Slovenijo, a sumim, da bodo podobni. Specifika našega okolja pa je še umeščenost med Sredozemlje in Alpe, kjer prihaja do migracij dela v celotni regiji: poleti so sezonski delavci ob morju, pozimi so primorani iskati delo v gorah, navadno oboje v različnih državah,« je dejala dr. Turnškova. In opozorila, da je škotska raziskava pokazala tudi na zelo nizko stopnjo zastopanosti tovrstnih delavcev v sindikatih. Ob manjših možnostih za redno zaposlitev, večjem deležu marginaliziranih skupin in izredno velikem deležu sezonskega dela še težje oblikujejo skupen nastop.
