Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo po hitrem postopku pripravlja interventni zakon, ki bi omogočil izločitev Premogovnika Velenje (PV) in Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ) iz skupine HSE. Kot je na sredini skupni izredni seji občin Velenje in Šoštanj dejal pristojni minister Bojan Kumer, je sprejem interventnega zakona prvi korak, da bi sploh prišli do pravičnega prehoda. Z interventnim zakonom pa naj bi, tako država, preprečili stečaj TEŠ in PV ter v Šaleški dolini zagotovili nadaljnje nemoteno daljinsko ogrevanje.
Svetniki so prepričani, da zagotavljanje toplotne energije ne more biti razlog za trenutno stanje v energetiki, saj ogrevanje predstavlja le od tri do štiri odstotke porabe premoga v TEŠ, preostanek premoga pa je namenjen proizvodnji električne energije, s katero, kot so zapisali v sklepu z izredne seje, »TEŠ zagotavlja stabilnost slovenskega energetskega sistema in krepi samooskrbo z električno energijo v državi«.
Treba bo najti rešitev za emisijske kupone
Svetniki od vlade tudi zahtevajo, da sprejeto nacionalno strategijo za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij v skladu z načeli pravičnega prehoda dosledno spoštuje. Ob tem opozarjajo, da sta večkratni dvig cene toplotne energije TEŠ in nenadna odločitev o morebitni izločitvi PV in TEŠ v nasprotju z januarja 2022 sprejeto strategijo. Ta namreč predvideva izstop iz premoga leta 2033, hkrati pa bi morali že pol leta po njenem sprejemu državnemu zboru predložiti v obravnavo zakon o razvojnem prestrukturiranju savinjsko-šaleške regije in zakon o postopnem zapiranju PV. »A do danes nista bila predstavljena niti osnutka zakonov,« so opozorili svetniki.
Hkrati zahtevajo, da vlada javnosti predstavi vse dokumente, ki dokazujejo, da bi PV in TEŠ res pristala v stečaju, če bi ostala v skupini HSE, ki ima letno večstomilijonske dobičke, oziroma dokaze, da se v primeru njune izločitve iz skupine to ne more zgoditi. Svetniki obeh občin so ugotovili še, da so uporabniki daljinskega ogrevanja v Šaleški dolini iz naslova emisijskih kuponov v letih 2018–2022 v podnebni sklad vplačali več kot šest milijonov evrov na leto, medtem ko je TEŠ za proizvodnjo električne energije v zadnjih nekaj letih v podnebni sklad iz istega naslova vplačal nekaj več kot 500 milijonov evrov, v celotnem obdobju pa več kot 800 milijonov evrov. Zato od pristojnega ministrstva zahtevajo, da se na ravni EU poišče ustrezna rešitev, da stroški emisijskih kuponov ne bodo več bremenili uporabnikov daljinskega ogrevanja. Prav tako cena toplotne energije za prebivalce in gospodarstvo Šaleške doline ne bi smela zajemati stroškov, ki so posledica zapiranja PV, zmanjšanja proizvodnje električne energije v TEŠ in stroškov nakupa emisijskih kuponov. Svetniki tudi ne pristajajo na nikakršen uvoz premoga iz tujine v prihodnosti, izhaja iz sprejetih sklepov skupne izredne seje obeh občin.
Osnutki zakonov so pripravljeni
Spomnimo, da je velenjski župan Peter Dermol na seji dejal tudi, da je bilo omenjanje stečaja TEŠ in PV nepotrebno ustrahovanje, napovedani zmanjšan izkop premoga pa bi lahko vplival na cene premoga. »Sam se bojim, da bo cena premoga podivjala, kar bomo občutili vsi, ki smo priključeni na daljinsko ogrevanje. To ni pravičen prehod! Zato je pomembno, da bosta sprejeta zakona to preprečevala. V Šaleški dolini ne bomo talci zapiranja PV,« je dejal Dermol. Državni sekretar na ministrstvu za naravne vire in prostor Miran Gajšek pa je povedal, da so izhodišča za zakon o postopnem zapiranju PV pripravljena, prav tako je že nekaj časa pripravljen osnutek o prestrukturiranju TEŠ, ki pa ga še usklajujejo. »Gre za čisto tehnično področje,« je dejal Gajšek in dodal, da je ključno, da bodo pri pripravi enega in drugega zakona usklajeni. Spomnil je, da je pogosta težava, da je projekt pripravljen, a ni umeščen v prostor. »Zato bomo pri umeščanju vsekakor pomagali,« je dejal.
