Evropejci smo največji odjemalci kave na svetu – na leto porabimo kar tretjino svetovnih zalog. Slovenija je po pitju kave v svetovnem merilu na 14. mestu. To pomeni, da vsak prebivalec na leto porabi približno pet kilogramov kave, letna poraba v Sloveniji pa obsega nekaj več kot 12.200 ton. Največ kave v Evropi spijejo v Nemčiji, sledita Francija in Italija. Podnebne spremembe pa so letos močno vplivale na pridelavo kave, kar pomeni, da bodo cene vse višje, povečuje pa se tudi globalni primanjkljaj kavnih zalog. Brazilija in Vietnam sta za največja proizvajalca kavnih zrn na svetu. Prva proizvede okoli 40 odstotkov vseh kavnih zalog, drugi pa 20 odstotkov.
Suša v Vietnamu, dež in pozeba v Braziliji
V Vietnamu je pridelovanje kave odvisno od deževnega oziroma monsunskega obdobja, ki se navadno začne aprila in traja vse do novembra. Letos je to azijsko državo prizadela suša, deževno obdobje se je tako začelo šele junija. Ugodno vreme za turiste pa je prineslo velik primanjkljaj pridelovalcem kave. Zato je Vietnam začel odprodajati zaloge in prazniti skladišča, kar je povišalo ceno kave. Letošnja pridelava se je v primerjavi z lani zmanjšala za kar 20 odstotkov. Dodatno se je zapletlo pri transportu kavnih zrn iz Vietnama v Evropo. Zaradi vse pogostejših napadov jemenskih hutijevcev na tovorne ladje v Rdečem morju se te namesto skozi Sueški prekop raje odpravijo na daljšo pot okoli Rta dobrega upanja. Posledica podaljšanja transporta in večje porabe goriva so višje cene kave. Brazilijo pa so spomladi prizadele poplave, zaradi katerih so bile uničene številne plantaže in pridelek na njih. Avgusta so z brazilskih kavnih plantaž poročali še o pozebi, kar bo dodatno vplivalo na pridelavo kavnih zrn.
Manj pridelka, višje cene
Merilo za ceno kave je še vedno skodelica espressa v Italiji. Doslej je za normalno veljalo, če so tam zanj odšteli največ evro. Aprila letos pa se je cena ponekod v naši zahodni sosedi dvignila na 1,34 evra, kar pomeni, da se je začela svetovna kavna kriza. Tudi v Sloveniji lahko opazimo, da se kava draži. Pri nas najpogosteje pijemo kapučino, cena tega v povprečju znaša 2,12 evra, ponekod tudi tri evre ali več. Zaradi podnebnih sprememb je letošnja letina izjemno slaba. V evropskih skladiščih bo kave manj kot lani in to bo septembra prineslo nove podražitve. Po neuradnih podatkih naj bi bilo v največjem evropskem skladišču kave, najdemo ga v Nemčiji, trenutno le še pet ton kavnih zrn. Povpraševanje pa je večje kot kdaj prej, k čemur je pripomogla predvsem pandemija. Kot navaja Wall Street Journal, se je v tem obdobju povečal nakup domačih kavnih aparatov, med drugim znamk Illy, Nespresso in Dolce Gusto. Zato so se ljudje navadili kavo pripravljati doma, to pa je privedlo do 17-odstotnega dviga povpraševanja po kavi. Če bo jesenska bera kave v Vietnamu in Braziliji majhna, lahko pričakujemo, da bomo proti koncu leta za kavo plačevali še več.
