V luči zaostrovanja razmer v jugovzhodni (JV) Sloveniji in zahtev, da država ustrezno ukrepa tako na področju varnostne problematike kot učinkovitejšega vključevanja Romov v družbo, smo tematski del ankete tokrat posvetili romskim vprašanjem.
Preverjali smo, kako vprašani ocenjujejo odnos do romske skupnosti, njen položaj v družbi in kaj so po njihovem ključni razlogi, da ta ni takšen, kot bi moral biti. Zanimala nas je tudi njihova ocena, ali država uresničuje svoje naloge na področju urejanje bivanjske problematike Romov in ali bi zaostritev zakonodaje prispevala k zmanjšanju deviantnih obnašanj nekaterih pripadnikov romske skupnosti.
Največ jih za sosede ne bi imelo – Romov
Rezultate smo med drugim prekrižali regijsko in prišli do nekaj zanimivih, a ne nepričakovanih odgovorov. Anketiranci iz JV Slovenije so pri vprašanjih izkazovali nadpovprečno kritičnost oziroma urejanje položaja Romov v glavnem ocenili slabše kot vprašani iz regij, kjer neposrednih izkušenj bivanja z Romi nimajo, oziroma anketiranci iz Prekmurja, kjer najdemo primere dobrih praks sobivanja. Da je položaj Romov pri nas dobro urejen, je ocenilo skoraj 55 odstotkov vprašanih v pomurski regiji, kar je največ med vsemi regijami.
Romi so tista skupina ljudi, ki je največ vprašanih ne bi želelo imeti za sosede, kaže naša anketa. Da Romov ne bi imeli za sosede, je odgovorilo kar 54 odstotkov vprašanih. Rome so za najmanj zaželene sosede izbrali anketiranci v vseh starostnih skupinah, vseh stopenj izobrazbe, nekoliko manj zaželeni so med tistimi z ruralnih območij. Pregled po strankarskih preferencah pa kaže, da so temu, da bi imeli Rome za sosede, najmanj naklonjeni anketiranci, ki bi volili SLS (72 odstotkov) in SDS (68 odstotkov), medtem ko Roma za soseda ne bi imelo 24 odstotkov vprašanih volilcev Levice, pa čeprav so tudi slednji Rome postavili na prvo mesto nezaželenih sosedov.
Zanimiva je tudi primerjava med statističnimi regijami. Čeprav so anketiranci v prav vseh regijah za najmanj zaželene sosede izbrali Rome, izstopata dva podatka. V jugovzhodni Sloveniji je med vprašanimi delež takšnih, ki Roma ne bi imeli za soseda, 72-odstoten, kar je največ med vsemi regijami. Nasprotno pa v pomurski regiji, kjer prav tako biva romska skupnost, za soseda ne bi imelo Roma »le« 36 odstotkov vprašanih, kar je precej pod povprečjem in kaže, da je tukajšnje sobivanje veliko boljše. Romom kot drugi najbolj nezaželeni sosedi sledijo migranti, ki jih za soseda ne bi želelo imeti 40 odstotkov anketirancev.
Poleg subjektivnega odnosa nas je zanimalo tudi, kako anketiranci na splošno ocenjujejo prevladujoč odnos večinskega prebivalstva v Sloveniji do Romov. Da je strpen, meni približno 30 odstotkov vprašanih, kot nestrpnega pa ga ocenjuje slaba petina vprašanih. Največ (44 odstotkov) jih je sicer ocenilo, da ni niti strpen niti nestrpen. Odnos so kot strpen sicer z največjim deležem ocenili prav anketiranci iz Prekmurja (50 odstotkov) in jugovzhodne Slovenije (49 odstotkov), kar nakazuje, da se imajo za strpne.
Brezpogojno pravico do pitne vode podpira slaba tretjina vprašanih
Anketiranci so razmeroma kritični do ravnanja države pri njeni skrbi za urejanje prostorske problematike romskih naselij in izboljšanje bivalnih razmer pripadnikov romske skupnosti, kar določa zakon o romski skupnosti. Skoraj polovica (49 odstotkov) vprašanih meni, da država te obveznosti ne uresničuje, le 30 odstotkov pa, da jo. Med anketiranci iz jugovzhodne regije je delež takšnih, ki menijo, da država obveznosti ne uresničuje, nadpovprečen in znaša kar 54 odstotkov.
V tem kontekstu je precej prahu dvignila izjava ribniškega župana Sama Pogorelca, ki je ureditev dostopa do pitne vode za romska naselja pogojeval z zakonskimi določbami, da morajo biti zemljišča stavbna, objekti pa zgrajeni legalno, ne glede na to, da o pravici do pitne vode govori ustava. Ali imajo Romi pravico do pitne vode, ne glede na to, v kakšnem naselju živijo, smo zato vprašali tudi anketirance. Da imajo v vsakem primeru pravico do pitne vode, jih meni 31 odstotkov, da jo imajo le, če prebivajo v urejenem legalnem naselju, pa 42 odstotkov. Med anketiranci iz jugovzhodne Slovenije je takšnih, ki menijo, da je pravica do pitne vode brezpogojna, le 23 odstotkov.
Slab položaj Romov povezujejo tudi s socialnimi transferji
Anketiranci so bili pretežno kritični tudi pri oceni urejenosti položaja Romov v naši družbi. Da ta nasploh ni dobro urejen, meni dobra polovica (51 odstotkov) vprašanih in kar 62 odstotkov anketirancev iz jugovzhodne Slovenije. Nasprotno je skoraj 55 odstotkov vprašanih iz pomurske regije ocenilo, da je položaj Romov dobro urejen.
Kar 76 odstotkov anketirancev, ki položaj ocenjujejo kot slab, to pripisuje visokim socialnim transferjem, zaradi katerih Romi niso (dovolj) motivirani za zaposlitev. Da bi bilo treba zaostriti veljavno zakonodajo na področju socialnih transferjev, so sicer predlagali župani jugovzhodnih občin, a so v koaliciji lani takšne predloge zavrnili, alternativne pa še pripravljajo. Razmeroma visok delež (64 odstotkov) vprašanih tudi meni, da gre slab položaj pripisati Romom samim, ki se zaradi svoje kulture in običajev ne želijo vključiti v družbo. Na drugi strani pa skoraj 37 odstotkov vprašanih ocenjuje, da je neurejen položaj povezan tudi s pomanjkanjem strokovnega dela z Romi na terenu, na kar sicer opozarjajo strokovni delavci, ki to delo izvajajo in ugotavljajo njegove pozitivne učinke, zlasti pri napredovanju romskih otrok v šoli.
Velika večina (78 odstotkov) anketiranih – na jugovzhodu pa kar 82 odstotkov – tudi meni, da bi zaostritev zakonodaje prispevala k zmanjšanju deviantnega vedenja posameznih pripadnikov romske skupnosti. Da ta ne bi imela želelnega učinka, meni le 22 odstotkov vprašanih.
Volilci Levice in SLS na različnih bregovih
Do opaznih razlik je prišlo tudi pri križanju rezultatov ankete s političnimi preferencami anketirancev. Izstopajo zlasti volilci Levice na eni in SLS na drugi strani. Le 11 odstotkov vprašanih, ki bi volili Levico, je ocenilo, da je odnos do Romov strpen, medtem ko je o tem prepričanih kar 44 odstotkov vprašanih, podpornikov SLS. Na popolnoma različnih bregovih so se podporniki ene in druge stranke znašli tudi pri vprašanju glede zaostritve zakonodaje. Kar 94 odstotkov vprašanih, ki podpirajo SLS, meni, da bi to prispevalo k zmanjšanju deviantnega vedenja posameznih pripadnikov romske skupnosti, medtem ko je pri podpornikih Levice ta delež zgolj 48-odstoten. Pri oceni položaja Romov je 61 odstotkov vprašanih, ki podpirajo SLS, ocenilo, da je dobro urejen, da ni, pa je menilo 65 odstotkov tistih, ki podpirajo Levico.
