Kot so navedli v sporočilu za javnost, odprta znanost obsega odprti dostop do raziskovalnih rezultatov, vrednotenje kakovosti in vpliva znanstvenoraziskovalnega dela z uporabo odgovornih metrik ter vključevanje občanov v znanstvenoraziskovalno delo.

Minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič je v uvodnem nagovoru poudaril, da moramo biti pri uvajanju načel odprte znanosti izredno pazljivi. »Tukaj gre za iskanje ravnovesja, da imamo mednarodno sodelovanje, hkrati pa smo previdni, da ne predajamo našega znanja na preveč lahek način drugim,« je dejal.

Ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh je povedala, da na ministrstvu podpirajo odprto znanost in se zavedajo, kako pomembna je. »Vemo pa tudi, koliko lahko digitalizacija prispeva k odprti znanosti, tako pri zbiranju, pri obdelavi kot pri deljenju podatkov. Tudi umetna inteligenca kot tehnologija ne more brez odprte znanosti, ker potrebuje podatke,« je dejala. Na ministrstvu si po njenih besedah prizadevajo za brezplačno ponovno uporabo podatkov, s tem da »upoštevamo zaščito avtorskih pravic in ustrezno navajanje virov«.

Maja letos je bila sprejeta uredba o izvajanju znanstvenoraziskovalnega dela v skladu z načeli odprte znanosti. Uredba zahteva prilagoditve ne le od visokošolskih in raziskovalnih organizacij, ki prejemajo sofinanciranje iz javnih virov v višini 50 odstotkov ali več, pač pa tudi od Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS (Aris) ter Nacionalne agencije RS za kakovost v visokem šolstvu (Nakvis), so izpostavili.

Po besedah Špele Stres iz Arisa je v okviru odprte znanosti med zadolžitvami agencije med drugim sofinanciranje občanske znanosti v javno sofinanciranih raziskavah in odprtega dostopa do člankov v naročniških revijah. Prav tako pa Aris določa merila za opredelitev zaupanja vrednih repozitorijev za znanstvene publikacije in za raziskovalne podatke in druge rezultate raziskav.

K projektu so med drugim pristopile vse tri javne univerze, ljubljanska, mariborska in primorska. Zanimanje izkazujejo tudi univerzi v Novi Gorici in Novem mestu ter Nova univerza. Projektu se je pridružilo tudi 15 članov Koordinacije samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije.

Vzporedno s projektom potekajo še druge komplementarne aktivnosti pod vodstvom ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije, predvsem na področju nacionalne infrastrukture odprte znanosti ter občanske znanosti. V okviru Akcijskega načrt za odprto znanost je načrtovanih 71 aktivnostih, do leta 2030 pa zanje namenjenih 16.793.600 evrov, so navedli.

Direktor Centralne tehniške knjižnice Miro Pušnik je predstavil projekt, katerega cilj je vzpostavitev podpornih mehanizmov in orodij za implementacijo praks odprte znanosti na javnih raziskovalnih in visokošolskih zavodih, vključno z zaposlitvijo oseb z ustreznimi kompetencami.

Na dogodku so nekatere uspešne prakse odprte znanosti v evropskem raziskovalnem prostoru predstavili tuji gosti iz Nizozemske, Velike Britanije, Avstrije in Nemčije.

Projekt sicer sofinancirata ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije ter Evropska unija - NextGenerationEU prek nacionalnega Načrta za okrevanje in odpornost.