Agencija za okolje je v četrtek za večji del države razglasila oranžni alarm zaradi nevarnosti poplav. Napovedali so obilno deževje, največja nevarnost poplav pa je napovedana za petek zvečer. Od četrtka zvečer do sobote zjutraj naj bi po napovedih padla celomesečna količina padavin. Civilna zaščita je od četrtka v polni pripravljenosti.

V četrtek je Agencija Republike Slovenije za okolje (Arso) zaradi povečane možnosti poplav za petek razglasila oranžni alarm za večji del države. Največjo nevarnost poplav so napovedali za petek zvečer oziroma ponoči. Po napovedih naj bi v šestintridesetih urah od četrtka do sobote zjutraj na državo padla celomesečna količina padavin. Brane Gregorčič z Arsa je opozoril, da smo v teh dneh lahko priča izrednim dogodkom v obliki dolgotrajnega dežja. Ta je sicer značilnejši za jesensko vreme, za poletje pa so značilna intenzivna in kratkotrajna neurja, kot smo jih doživeli v preteklih tednih. Do sobote za večji del Slovenije napoveduje, da bo padlo od 50 do 100 litrov dežja na kvadratni meter. Dodaja, da krajevno lahko pade tudi do 150 ali celo 200 litrov dežja na kvadratni meter.

Njegov kolega Janez Polajnar je dodal, da bodo obilne padavine padle na nadpovprečno polne reke: »Ta čas so reke v Sloveniji dodobra založene z vodo. Pretoki rek so srednji, ponekod že veliki zaradi preteklih padavin. Ponekod po Sloveniji so pretoki rek kar trikrat do štirikrat večji, kot bi bili običajno v takem času,« je opozoril in dodal, da se bo v petek težišče nevihte preselilo na vzhod države, na območje Podravja in Pomurja. Povišano stopnjo ogroženosti so razglasili tudi na Direkciji RS za vode ter odredili stalno pripravljenost sodelavcev in gospodarskih javnih služb za urejanje voda. Direktorica Neža Kodre je poudarila, da bodo v primeru naraslih voda med drugim nemudoma začeli utrjevati nasipe, odstranili naplavine in odprli varnostne prelive.

Hudourniške poplave

Blaž Komac, vodja oddelka za naravne nesreče na geografskem inštitutu ZRC SAZU, nam je pojasnil, da so obsežne poplave najpogostejše jeseni in zgodaj pozimi, ko državo pogosteje prehajajo vremenske fronte. Slovenijo v teh dneh prehaja fronta, ki je posledica akumulirane toplote v oceanu, zaradi česar se vodna para hitreje dviga in kondenzira. Za obdobje od avgusta do novembra so sicer značilne tako imenovane hudourniške poplave, ki za to obdobje po njegovi oceni sicer niso neobičajne. »Hudourniške poplave običajno povzročajo škodo na stavbah, cestah in zemljiščih, saj voda prenaša tudi rastline in druge sedimente. Zaradi plavja in hitrosti so nevarnejše od nižinskih poplav. Lahko ugotovimo, da smo – vsaj glede tipa padavin kot vzroka hudourniških poplav – že na prehodu v jesen,« je še dodal. Pojasnjuje, da težko zatrdi, da so poletne poplave zdaj pogostejše kot v preteklosti, saj za to ni zanesljivih virov. Opozarja pa, da je po njegovem mnenju v zadnjem času škoda večja zaradi višje vrednosti premoženja in gostejše poselitve nevarnih območij. Poudarja, da so pri hudourniških poplavah najbolj izpostavljena območja, ki so privlačna za poselitev. »Zaradi blagega naklona, razdalje od večje reke in osončenosti so ti predeli privlačni za poselitev, hkrati pa so nevarni zaradi hudournika, ki je večino leta le 'potoček', prepogosto speljan po ozki kanaleti ali prepustu. Strateško je to torej predvsem vprašanje upoštevanja naravnih nevarnosti pri urejanju prostora, kar je domena občin,« je še dodal Komac.

Kako ravnati

Srečko Šestan, poveljnik Civilne zaščite RS, je v četrtek pozval državljane, naj v primeru večje škode ali ogroženosti zaradi poplav pokličejo na številko 112, vendar naj bodo pri tem preudarni. »V takšnih primerih imamo včasih preveč klicev na številko 112. Včasih ljudje kličejo tudi v primerih, ko se v kleti pojavi samo centimeter vode. Če linije obremenjujemo s takšnimi klici, lahko komu celo ogrozimo življenje. Zato svetujem, da smo konstruktivni in pokličemo na to številko, ko zares potrebujemo pomoč, ko smo ogroženi ali če vidimo, da lahko nastane zelo velika škoda.« Šestan je še povedal, da je od četrtka v pripravljenosti celoten sistem civilne zaščite in vojske.

Jernej Jež iz geološkega zavoda pa je opozoril, da imetja ne smemo reševati za vsako ceno in je najprej treba poskrbeti za lastno varnost. Dodal je, da moramo biti pozorni na razpoke v zemlji, saj te nakazujejo začetek zemeljskega zdrsa, in svetoval, da se razpoke prekrije s PVC-folijo, saj se tako zmanjša vdor vode in upočasni potencialni zemeljski plaz. Nevarnost zemeljskih plazov bo sicer veljala še nekaj dni po koncu dežja. Komac prav tako svetuje, da ob grozeči nevarnosti zaprete ventil vodovodnega in plinskega omrežja. Pripomnil je še, da je prečkanje vodnega toka lahko zelo nevarno, zlasti če voda sega nad kolena, saj lahko voda nosi tudi sedimente in kamne, tako da je že majhen tok lahko usoden. Če voda narašča počasi, priporoča, da se jo ustavi s protipoplavnimi vrečami, ki jih je dobro imeti na zalogi, če živite na poplavnem območju. Poveljnik civilne zaščite je sicer v četrtek poudaril, da ima država zadostne zaloge protipoplavnih vreč za vse občine, ki bi to potrebovale.

Kako ukrepati?

Na spletni strani uprave za zaščito in reševanje najdemo navodila, kako ukrepati pred, med poplavo in po njej.

Ukrepi pred poplavo

• Ne podcenjujte moči vode in bodite pripravljeni, da boste ob poplavi lahko hitro ukrepali.
• Seznanite se s poplavno ogroženostjo območja, kjer prebivate.
• Družinske člane seznanite, kako ukrepati v primeru poplave.
• Načrtujte, po kateri poti se lahko umaknete na višje ležeče mesto.
• Poskrbite za neovirano odtekanje meteornih voda v okolici hiše.
• Pripravite zadostno zalogo pitne vode (v plastenkah) ali si pripravite sredstva za razkuževanje vode, saj je lahko po poplavi motena preskrba z vodo.
• Pripravite zalogo konzervirane hrane, nujnih zdravil, opremo za prvo pomoč, nepremočljivo obleko, vodoodporno torbo ali škatlo za dokumente in dragocenosti.
• V prostorih, ki jih lahko poplavi, pohištvo in drugo opremo ter električne vtičnice in napeljavo dvignite od tal.

Ukrepi ob napovedi poplave

• Če živite na območju, kjer so mogoče poplave in nanje opozarjajo vremenske razmere (dolgotrajno deževje, neurje, močna odjuga), spremljajte vremensko napoved in vremenska opozorila Agencije Republike Slovenije za okolje.
• Če lahko, iz kleti in nižjih prostorov umaknite premično premoženje. V okolici hiše zavarujte predmete, ki jih voda lahko odplavi.
• Če imate čas, namažite strojno opremo, ki je ne morete umakniti pred vodo.
• Živino umaknite na višje ležeča območja in ji pripravite začasno bivališče.
• S protipoplavnimi vrečami preprečite vdor vode v stavbo (na ravni, kjer je lahko poplavljeno, zavarujte vratne in okenske odprtine, svetlobne jaške, talne sifone in podobno).
• Zaprite ventil vodovodnega omrežja in glavni ventil plinovodne napeljave ter izklopite glavno električno stikalo.
• Vozilo umaknite iz podzemnih garaž in z brežin.

Ukrepi med poplavo

• Če ste ostali v stavbi na poplavljenem območju, se umaknite v višje nadstropje stavbe. Ob sebi imejte predmet, ki dobro plava in se ga lahko oprimete (avtomobilska zračnica, plastična posoda s čepom, večji kos stiropora ali lesa). Pokličite na pomoč. Ponoči svoj položaj reševalcem nakažite s primernimi svetili.
• Če ste ostali na poplavljenem območju, se poskušajte umakniti na višje ležeče območje, ki ga voda še ni dosegla.
• Ne poskušajte prečkati vodnega toka, tudi če vam voda sega le do kolen.
• Upoštevajte zapore cest in podvozov. Z vozilom ne poskušajte prečkati poplavljenih cest, ker lahko ostanete ujeti v vodni pasti.
• Ne približujte se rečnim brežinam, ker so lahko zaradi erozije spodjedene in niso trdne.

Še več informacij lahko dobite na tej povezavi.