Prizori pred Narodnim muzejem Slovenije (NMS) v Muzejski ulici so bili precej dramatični. V muzejski stavbi se je sprožil požarni alarm, zaposleni so zapustili zgradbo, s prižganimi sirenami so na kraj dogodka pripeljala gasilska in tudi policijska vozila. A šlo je za preventivno akcijo – vajo evakuacije ljudi in muzejskih predmetov, osredotočili pa so se na reševanje kulturne dediščine s stalne arheološke razstave Zgodbe s stičišča svetov.
Kot so poudarili na vaji, reševanje muzejskih predmetov ob požaru nastopi, ko so vse osebe iz zgradbe na varnem in če vodja gasilske intervencije oceni, da razmere dopuščajo tudi reševanje dragocenih eksponatov. Kar poteka po načrtu reševanja arheoloških predmetov, ki ga je pripravil konservator-restavrator in vodja varnosti v Narodnem muzeju Slovenije Gorazd Lemajič v sodelovanju z muzejskimi arheologi. »Zagotovo sem o načrtu evakuacije muzealij začel razmišljati takrat, ko je svet obnemel ob prizorih goreče Notre-Dame. Glede na to, da sem sodeloval pri postavitvi razstave, konserviranju in restavriranju predmetov ter njihovem umeščanju v vitrine, sem zelo dobro seznanjen s tehniko odpiranja različnih tipov vitrin in varnega prenosa muzealij iz potencialno ogroženega prostora,« je dejal Lemajič.
Z muzejskimi arheologi so tako pripravili izbor razstavljenih predmetov, načrt njihove evakuacije in celoten postopek prenosa zabojnikov s predmeti do prve varne točke, kar je zunanji lapidarij NMS, in do druge varne točke v državnem zboru, kjer so muzealije lahko od nekaj do največ 24 ur. Nato jih odpeljejo v centralni depo NMS, če je stavba varna, ali pa v depo na Metelkovi.
Evakuacija svetovnih arheoloških unikumov
Na prioritetnem seznamu za reševanje je osemnajst vitrin z najdragocenejšimi arheološkimi predmeti, ki segajo od prazgodovine do poznega srednjega veka, pri čemer so se na včerajšnji vaji posvetili reševanju šestih vitrin s seznama svetovnih arheoloških unikumov. Prvo mesto med njimi zaseda 60.000 let stara neandertalčeva piščal iz Divjih bab, katere evakuacija je trajala približno pet minut. Dragoceni eksponati so namreč zaradi varnosti razstavljeni v zapleteno zaklenjenih vitrinah, zato za odpiranje potrebujejo veliko časa, kar je tudi razlog, da so idole z Ljubljanskega barja iz bakrene dobe le pokrili s kovinskim zvonom, ki predmete varuje pred ognjem.
Tretji eksponat na prioritetnem seznamu reševanja je bronasto bodalo z Iga, ki je bilo med ukradenimi predmeti leta 1985 in se je v Narodni muzej Slovenije vrnilo pred dobrimi šestimi leti. Na vaji so reševali tudi najstarejša zlata predmeta z ozemlja Slovenije – našitka z Bleda iz bronaste dobe – in znamenito situlo z Vač iz starejše železne dobe, ki so jo prav tako zavarovali kar na mestu s kovinskim pokrovom.
»To je bila zame tretja vaja in vsakič poteka nekoliko drugače, saj je dobro, da smo pripravljeni na različne scenarije. Tokrat sem moral zaradi maske, ki sem jo nosil, delati vse brez očal, zaradi česar sem moral biti še dodatno pozoren. Je bil pa časovni okvir podoben kot pri prejšnjih vajah. Za reševanje šestih vitrin smo potrebovali 15 minut, medtem ko bi evakuacija vseh predmetov, ki so jih muzejski arheologi dali na prioritetni seznam za reševanje, trajala od 45 do 60 minut,« je še pojasnil vodja evakuacije v muzeju NMS.
Pomembne so tudi vaje za reševanje ob poplavah
Med zaposlenimi v NMS je za evakuacijo zadolženih deset oseb, ki po posameznih etažah preverjajo prostore in ugotavljajo, ali je v njih ostal kdo od zaposlenih in morebitnih obiskovalcev. Stavbo morajo ob požarnem alarmu zapustiti zadnji in vse informacije podati vodji evakuacije Gorazdu Lemajiču. »Če mene ni, me nadomeščata kolega arheologa, s katerima za vajo skupaj odpiramo vitrine, da znata tudi onadva čim prej priti do predmetov,« je o pripravljenosti še povedal sogovornik, ki kot vodja evakuacije v muzeju v primeru požara neposredno sodeluje tudi z gasilci. In kot je dejal vodja intervencije iz Gasilske brigade Ljubljana Silvo Kuntarič, je bila včerajšnja vaja uspešna. »Predvsem smo želeli preveriti določene sisteme Narodnega muzeja Slovenije za reševanje dragocenih predmetov, saj je ena od naših nalog reševanje premoženja.« Kot je še izpostavil gasilec, pa so v času podnebnih sprememb pomembne tudi vaje za reševanje predmetov ob poplavah in plazovih.
Stanje pripravljenosti v muzejih
Za analizo stanja, kako so slovenski muzeji pripravljeni za ravnanje ob naravnih in drugih nesrečah, pa so na direktoratu za kulturno dediščino ministrstva za kulturo izvedli anketo. Kot je strnila Irena Lačen Benedičič z ministrstva, so ugotovili, da so različni načrti in pravilniki pripravljeni, medtem ko so vaje evakuacije redkejše. »Muzeji se zavedajo pomena ohranjanja kulturne dediščine, vendar pa malokrat vadijo postopke reševanja.« Pri čemer so, kot je še dejala sogovornica, v anketo vključili tudi vprašanje kibernetske varnosti.
