Laki in pilice za nohte, uhani, barve za lase, britvice, prehranska dopolnila, otroške slikanice, plišaste igrače, skodelice in nahrbtniki. To je le del čedalje obsežnejše ponudbe v slovenskih lekarnah, ki po zgledu iz tujine sledijo povpraševanju kupcev, a obenem pogosto povzročajo slabo voljo uporabnikov, ki se tja odpravijo po nujna zdravila. V edini in vselej močno oblegani lekarni v Medvodah se denimo zgodi, da starše, ki pridejo po antibiotik za svojega otroka, zaradi preobremenjenosti kadra napotijo kar v lekarno v Škofjo Loko ali Kranj. Pojasnilo, da nimajo časa za pripravo magistralnega zdravila, je težko sprejeti predvsem zato, ker se zaposlena pri sosednjem okencu v tistem trenutku posveča stranki, ki nakupuje kremo proti starostnim gubam. Vrstam in slabi volji čakajočih pred lekarno, ki čakajo na nujne lekarniške storitve, pogosto ni videti konca. Nekateri obiskovalci lekarn zato predlagajo, da bi bilo smotrno razmisliti o različnih blagajnah, ne le za prevzem izdelkov na recept in brez recepta, ampak tudi za nujno in nenujno izdajo blaga.

Gluha ušesa ministrstva

V javnem zavodu Lekarna Ljubljana pojasnjujejo, da se v vseh lekarnah dogaja, da občasno nastanejo nekoliko daljše vrste in je treba na izdajo zdravil počakati. »Lekarne in magistri farmacije so neposredno dostopni zdravstveni delavci praktično vse dni v letu. V času covida in tudi po njem zaznavamo, da se uporabniki nanje obračajo s številnimi stiskami in težavami, kar je velikokrat posledica nedostopnosti drugih zdravstvenih delavcev. Poleg tega se v zadnjem času srečujemo na eni strani s pomanjkanjem lekarniških farmacevtov, na drugi strani pa se jim povečuje obseg dela,« je pojasnila Tjaša Hace, pomočnica direktorja za področje strateškega marketinga in odnosov z javnostmi v Lekarni Ljubljana. Po besedah sogovornice težave zaznavajo od leta 2021, na pomanjkanje kadra pa je Lekarna Ljubljana skupaj s svetom zavoda že večkrat pisno in ustno opozorila ministrstvo za zdravje. »Predlagali smo več možnih ukrepov in potrebo po sestanku na to temo. Med predloge smo uvrstili sistemsko in interventno reševanje delovnih pogojev in plačila za delo strokovnih lekarniških delavcev, ki v nasprotju z zdravniškim kadrom v zadnjem letu niso bili deležni nikakršnih finančnih dodatkov oziroma stimulacij. Predlagali smo spremembo pravilnika o pripravništvu in strokovnih izpitih zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev na področju zdravstvene dejavnosti, ki se nanašajo na poklic magistra farmacije v lekarniški dejavnosti. Enako sta storila tudi fakulteta za farmacijo in društvo študentov farmacije. Določbe navedenega pravilnika bodo bistveno vplivale na število magistrov farmacije, ki bodo lahko v prihodnjih letih delali v lekarniški dejavnosti. Od ministrstva nismo prejeli odgovora,« je povedala Hacetova.

Dodala je, da je tudi Lekarniška zbornica Slovenije v začetku leta opozorila na hudo pomanjkanje strokovnega kadra in povečan pritisk na lekarne: »Pristojna zbornica ugotavlja, da farmacevti zaradi povečanih obremenitev v lekarniški dejavnosti odhajajo na druga delovna mesta v industrijo. Ministrstvu za zdravje je med drugim predlagala sprejetje normativov in zaposlitev vsaj 300 dodatnih magistrov farmacije ter zaposlitev dodatnih specialistov v lekarniški dejavnosti, sicer bodo lekarne primorane k skrajševanju odpiralnih časov in zapiranju manjših lekarn, stiske pacientov pa bodo ostale. Nekatere lekarne, predvsem koncesionarske, so zaradi pomanjkanja kadra v letošnjem letu prenehale opravljati dejavnost, denimo Lekarna Vodice.«

Dodatno delo za
magistre farmacije

Kot je še dodala Tjaša Hace, poleg internih aktivnosti za pridobitev in ohranjanje kompetentnega kadra v sodelovanju s fakulteto za farmacijo iščejo tudi možnosti, da bi v lekarne pridobili več mladih farmacevtov in zmanjšali odliv v industrijo. V sklopu razpisa za štipendije Mestne občine Ljubljana so razpisali deset kadrovskih štipendij za študente magistrskega programa farmacije. »Delo v lekarnah se je v zadnjih letih spremenilo. Z digitalizacijo in uvedbo novih tehnologij na področju zdravstvene dejavnosti so lekarniški strokovni delavci dobili dodatno delo in postali bolj odvisni od delovanja IT-sistemov. Dodatno delo nalagajo magistrom farmacije tudi spremembe evropskih direktiv in zakonodaje na področju zdravil in medicinskih pripomočkov – na primer z obveznim spremljanjem sledljivosti zdravil, ki zajema fizično preverjanje vsake škatlice zdravila in njeno odjavljanje iz sistema (SIMVS). Vse to neposredno podaljšuje postopek izdaje zdravil,« je poudarila sogovornica.

Dodala je, da prihaja pri naročanju receptov na daljavo pogosto do napak v predpisovanju receptov in magister farmacije v takih primerih porabi veliko časa, da zadeve preveri in ustrezno reši pri predpisovalcu recepta – zdravniku. »Magister farmacije v lekarni svetuje pri izdaji zdravil na zdravniški recept in o uporabi zdravil brez recepta. Pacientu razloži osnovne podatke o zdravilu ter s tem skrbi za varno, pravilno in smiselno uporabo zdravila, medtem ko farmacevtski tehnik v lekarni svetuje uporabnikom glede uporabe in nakupa zdravil brez recepta, živil za posebne zdravstvene ali prehranske namene, prehranskih dopolnil in medicinskih pripomočkov. Prav tako svetuje pri izbiri ustreznih kozmetičnih izdelkov, sredstev za nego in drugih izdelkov za varovanje zdravja. Zdravil, ki se izdajajo na osnovi zdravniškega recepta, farmacevtski tehnik ne sme izdajati,« so še poudarili v Lekarni Ljubljana.

Na vprašanje, kdo določa spremljajočo ponudbo blaga v lekarnah, so v Lekarni Ljubljana odgovorili, da ponudbo izdelkov, ki niso zdravila, oblikujejo na podlagi povpraševanja uporabnikov in trendov v dejavnosti. Predloge novih izdelkov obstoječih in potencialnih novih ponudnikov enkrat na mesec pregledajo člani strokovne komisije za nove izdelke ter potrdijo ali ovržejo prispele predloge za vključitev izdelkov v asortiment Lekarne Ljubljana. Glede kadrovske stiske v medvoški lekarni so v Lekarni Ljubljana pojasnili, da se število lekarniških strokovnih delavcev tam v zadnjih letih ni bistveno spreminjalo, se pa zaposleni tudi tam soočajo s povečanim obsegom dela in tudi s povečano bolniško odsotnostjo zaposlenih zaradi bolezni ali nege družinskih članov.