Sodišče je danes Janšo in njegovo ženo Urško Bačovnik Janša zaslišalo glede temelja in višine tožbenega zahtevka. Odvetnik Franci Matoz je zaradi zaradi vprašanj, ki so posegla tudi v osebno življenje družine, zaprosil za izključitev javnosti med pričanjem Janševe soproge, medtem ko je bilo Janševo zaslišanje javno.

V njem je povedal, zakaj je bil po njegovem mnenju postopek v zadevi Patria politično voden. »Gre za edinstven primer, da bi bil kdo obsojen za to, ker je, kot je bilo zapisano v obtožnici in sodbi, neznanega dne na neznani lokaciji od neznane osebe prejel neznano nagrado za neznano drugo osebo,« je dejal Janša in poudaril, da je pri njegovem pregonu šlo izključno za politični motiv.

Kot je dejal, bo 2. septembra minilo natanko 15 let, odkar se je zadeva Patria začela. Spomnil je, da se je v zadevi odvilo več kot 50 narokov. »Ne gre samo za čas, ki mi je bil ukraden med prestajanjem kazni, ampak tudi za tisoče ur in dni prebitih v samem procesu,« je navedel in dodal, da je posledice procesa nosila tudi njegova družina, stranka SDS in pa tudi država.

»Gre za zadevo, ki nima primerjave ne v slovenski zgodovini, ne v zgodovini kakšne druge demokratične države,« je o posledicah dejal Janša. Sodnica Tanja Bizjak pa je izpostavila, da je treba odškodninski zahtevek vendarle konkretizirati, saj odstopa od dosedanjih v sodni praksi. »Gre za unikaten primer in sodne prakse v podobnih primerih ni,« pa je vztrajal Janša.

Med posledicami je navedel ustvarjeno negativno javno podobo in vpliv na troje državnozborske volitve. »Če te lansirane afere in zlorabe pravosodja ne bi bilo, bi bile vsaj tri slovenske vlade v tem času drugačne, boljše,« je dejal. Ob tem je dodal, da je zadeva Patria odmevala tudi mednarodno in še danes se o njem poroča kot o nekom, ki je bil obsojen zaradi korupcije, ne poroča pa se, da je bila sodba razveljavljena.

Izpostavil je, da je bil tudi odhod v zapor predvsem zaradi družine travmatičen. Opisal je bivanje v zaporu, o čemer je spregovorila tudi vodja odprtega oddelka Puščava Albina Planinšič Florjančič, ki je bila v tistem času tam socialna delavka pedagoginja. Med drugim je povedala, da vsak zapornik, četudi je na odprtem oddelku, doživlja stisko.

Janša je spomnil, kako omejene je imel v tistem času možnosti za delo, saj ni imel stikov z volivci, težje je opravljal tudi poslansko funkcijo. Izpostavil je, da se je takrat poslanska večina do njega obnašala sovražno in mu odvzela mandat, za kar se mu kljub sodbi ustavnega sodišča ni nikoli opravičila.

Poudaril je, da še danes nekateri govorijo o njem kot o bivšem kriminalcu in obsojencu. »Teh posledic se ne da v celoti odpraviti,« je opozoril in dodal, da posledice še vedno čuti. Tudi odškodninska tožba se vleče že več let. Glavna obravnava na kranjskem sodišču se bo nadaljevala, ko bo višje sodišče odločilo glede pritožbe zoper sodbo o pravdnih stroških, predvidoma novembra.

Janša je sicer že ob današnjem prihodu na sodišče povedal, da od kranjskega okrožnega sodišča in sodnice ne pričakuje ničesar, saj da je decembra lani v le eni uri obravnave oprostila vse tiste, proti katerim je vložil odškodninske tožbe, in mu zaračunala več kot 20.000 evrov sodnih stroškov. Ob tem je ponovil, da odškodnine ne zahteva od države, ampak od tistih, ki so »krivično tožili in sodili, žal pa jih je sodnica oprostila«.

Omenjena sodba je izšla januarja, z njo pa je sodišče zavrnilo Janšev tožbeni zahtevek zoper nekdanjo tožilko Branko Zobec Hrastar in sodnike Barbaro Klanjšek, Milana Štruklja, Vesno Žalik ter Branka Maslešo, ki so sodili v zadevi Patria. Janša jim mora povrniti stroške pravdnega postopka v skupni višini 22.647 evrov.