Na začetku leta smo iz vrst koalicije poslušali, kako bo leto 2023 v Sloveniji leto reform. Do začetka poletja so se na nekaterih področjih obljube že razblinile, po poplavah pa se zdaj krepijo glasovi tistih, ki odpisujejo tudi reformo v zdravstvu, čeprav so to ves čas predstavljali kot prvo vladno prioriteto. Medtem ko sta zastala do nedavnega paradna zakona – zakon o digitalizaciji in zakon o prestrukturiranju Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije – se povečuje število ljudi brez osebnega zdravnika. Če je bilo teh na začetku mandata 130.000, jih je danes že okoli 144.000, avgusta pa je, kot smo poročali, na prvi pregled za različne zdravstvene storitve nedopustno dolgo čakalo že več kot 77.000 pacientov.
Vlada spreminja strategijo ukrepanja
Da reforma zdravstva v luči sedanjih razmer ne bo končana v tem mandatu, je prejšnji teden ob obisku ljubljanskega kliničnega centra ocenila tudi predsednica države Nataša Pirc Musar. Dodala je, da je naloga vlade kljub vsemu, da reformo »pelje naprej«, ne glede na to, kdo utegne osvojiti mandat na naslednjih volitvah. Premier Robert Golob, ki po odstopu Danijela Bešiča Loredana začasno opravlja tudi funkcijo ministra za zdravje, sicer vztraja, da reforma zdravstvenega sistema ostaja prioriteta vlade. Na POP TV je prejšnji teden napovedal, da bo novi minister imenovan do konca septembra, in poudaril, da nobene reforme ni mogoče izpeljati v zgolj enem mandatu, pri čemer naj bi na področju zdravstva po novem stavili na manjše in ciljane ukrepe.
Prejšnji teden so v javnost prišle tudi smernice zdravstvene politike za leti 2024 in 2025. Ministrstvo za zdravje je med drugim predvidelo postopno prenovo ekip ambulant družinske medicine do leta 2028, ob tem spremembo glavarinskih količnikov pa tudi ukinitev stopnje nujnosti napotnic zelo hitro, o čemer danes pišemo na sosednji strani. V iniciativi Glas ljudstva so do usmeritev kritični, saj po njihovem prepričanju ne obravnavajo ključnih problemov v zdravstvu, to je pacientov brez izbranega zdravnika, dolgih čakalnih vrst in privatizacije. Kot odgovor na te težave so zato pripravili novelo zakona o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema.
Bistvo ukrepov zaščita javnega zdravstva
»Z odstopom ministra Loredana se je vzbudilo upanje, da se bo vlada vendarle lotila izpolnjevanja svojih predvolilnih zavez, vendar ni bilo tako, zato je edina smiselna poteza, ki nam je ostala za rešitev javnega zdravstva, vložitev zdravstvenega zakona, ki bo direktno naslovil ključne simptome in vzroke zdravstvene krize,« je danes na tiskovni konferenci na Trgu republike uvodoma dejal predstavnik iniciative Jaša Jenull. Glas ljudstva sicer predlaga serijo začasnih ukrepov, ki naj bi omogočili preživetje javnega zdravstva, pri čemer lahko ti ukrepi prerastejo tudi v sistemske rešitve. Z ukrepi naj bi dosegli tri ključne cilje. Vsakemu prebivalcu naj bi zagotovili dostop do osebnega zdravnika, skrajšali naj bi čakalne dobe za prve preglede in druge storitve ter ustavili načrtno rušenje javnega zdravstvenega sistema.
Ukrepe je podrobneje predstavil nekdanji zdravstveni minister dr. Dušan Keber. Za reševanje problema pacientov brez osebnega zdravnika novela predvideva 10-odstotni dvig meje, nad katero lahko družinski zdravniki odklanjajo opredeljevanje dodatnih pacientov. Ob tem bi ekipa ambulante družinske medicine za vsakega dodatnega opredeljenega pacienta mesečno prejela 15 evrov bruto. Družinske zdravnike bi administrativno razbremenili z uvedbo možnosti, da lahko napotnice za specialistične preglede izdajajo tudi napotni specialisti. Začasno zadržanost z dela iz razlogov, povezanih z nosečnostjo, porodom in reproduktivnim zdravjem, pa bi po predlogu lahko odobrili tudi ginekologi v primarnem zdravstvenem varstvu.
Predlog nacionalnih normativov za zdravnike
Glede čakalnih dob je Keber opozoril, da ne obstajajo normativi, ki bi določali, koliko naj zdravnik sploh stori v rednem delovnem času. Zato v zakonu predlagajo enostaven način, na katerega bi ministrstvo za zdravje sprejelo začasne nacionalne normative za delo zdravnikov na sekundarni ravni. Normative bi po besedah Kebra pripravili zdravstveni zavodi, in sicer na podlagi ur zdravnikove prisotnosti in opravljenih storitev. Prav tako bi morala vsaka ustanova v roku dveh mesecev pripraviti akcijski načrt za skrajševanje čakalnih dob. Ob tem v skladu s ciljem zaustavitve privatizacije v iniciativi predlagajo še, da vsa vodstva javnih zdravstvenih ustanov prekličejo dovoljenje svojim zdravnikom za delo pri zasebnikih in jim ga vrnejo samo pod pogojem, če zdravnik ne odkloni sodelovanja v akcijskem načrtu.
V Glasu ljudstva pričakujejo, da bodo predlog novele zakona o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema, ki so ga pripravili, preučili koalicijske stranke Svoboda, SD in Levica ter tudi člani odbora DZ za zdravstvo. Če bi se za vložitev zakona odločili poslanci koalicije, jim zakon z veseljem prepuščajo v nadaljnjo obravnavo in dopolnitve, sicer bodo zbirali 5000 podpisov volilcev. S podporo zakona bi po mnenju iniciative v koaliciji izkazali, da so iskreni v nameri reševanja zdravstvene krize. Z ministrstva za zdravje so sicer sporočili, da bodo jutri na novinarski konferenci podrobneje predstavili usmeritve zdravstvene politike za leto 2024 in 2025, o katerih smo mediji že poročali.
