Kot so pojasnili v Gorenjskem muzeju, so v starem kranjskem mestnem jedru ob infrastrukturnih in drugih prenovah v pristojnosti občine pa tudi v nekaterih zasebnih hišah potekale številne arheološke raziskave naselbinskih ostalin. »Razstava, ki smo jo poimenovali Svetinje in črepinje, predstavlja izbor najdb z desetih lokacij v Tomšičevi ulici, kjer so raziskave med letoma 1989 in 2009 izvedli arheologi dr. Milan Sagadin, mag. Draško Josipovič in dr. Rafko Urankar,« je pojasnila vodja programa v Gorenjskem muzeju Jelena Justin.
Namen razstave, je povedala sogovornica, je predstaviti odkrito materialno kulturo preteklih obdobij: »Kratki povzetki izsledkov terenskih raziskav so le osnovna informacija o izvornem kontekstu predmetov. Izbor eksponatov je bil večinoma pogojen z njihovo ohranjenostjo. Vključili smo najdbe iz vseh obdobij, od prazgodovine do sedanjosti, zaradi velike količine in raznovrstnosti pa so eksponati opredeljeni in predstavljeni različno podrobno.«
Po besedah Jelene Justin Slovenci pogosto premalo cenimo svojo preteklost in zgodovino: »Zelo radi potujemo, obiskujemo turistične kraje in si ogledujemo razna najdišča in muzeje, medtem ko svoje domovine ne poznamo. Razstava v Khislsteinu ponuja vpogled v droben segment zgodovine Kranja, ki izpričuje več kot šesttisočletno paleto zgodb. Izpričuje zgodovino, na katero moramo biti iskreno ponosni.«
Spoznavanje kulturne dediščine
Restavrirana steklena svetilka, medeninasto šestilo, loščena keramična pečnica, odlomek vzhodnogotske zaponke iz pozlačene srebrove zlitine z granatom, koščena drsalka, odlomek bronaste čelade, razna orodja ... To so le nekateri od razstavljenih eksponatov. Direktorica Gorenjskega muzeja mag. Marjana Žibert je ob odprtju razstave minuli teden poudarila, da je odprtje nove razstave v gradu Khislstein za zaposlene v Gorenjskem muzeju vselej velik praznik.
»Za nami je obdobje intenzivnega dela in raziskovanja. Raziskovalci so s terenskim delom odkrivali arheološka najdišča, arheološka izkopavanja, ki so prinesla velik napredek v poznavanju arheološke dediščine Kranjske, pa segajo v devetdeseta leta 19. stoletja,« je med drugim izpostavila Žibertova. Kot je dejala, je mestno jedro Kranja v zadnjih 50 letih doživelo celovito prenovo, arheološke raziskave pa so potrdile domneve in prinesle nova spoznanja.
Direktorica je poudarila, da si v Gorenjskem muzeju prizadevajo, da bi prebivalci Kranja in okolice spoznali kulturno dediščino, zgodovino in vrednote, ki so zaznamovale našo preteklost, saj bodo lahko o tem kasneje govorili tudi mladim in turistom, ki prihajajo v Kranj. Razstava bo odprta vse do pomladi leta 2026.
