Predsednica sveta dr. Nataša Fidler Mis ocenjuje, da so pripravljalci delno upoštevali le prednostni nakup slovenske, lokalno pridelane hrane, dodatnih strokovnih predlogov, kot na primer omejitev količine sladkorja, izključitev visokoprocesiranih in ocvrtih živil, večje količine zelenjave, polnozrnatih žit in stročnic ter zmanjšanje rdečega mesa, pa ne. Potreben bi bil prehod k zdravim, nizkoogljičnim mešanim jedilnikom, ki vsebujejo več živil rastlinskega izvora, menijo.

Kar zadeva uvedbo veganskega menija, pri čemer strateški svet zaradi zdravstvenih, ekonomskih in okoljskih razlogov zagovarja možnost izbire, kot velja tudi v več drugih evropskih državah in ZDA, v smernice ni bil zapisan predlog članov strateškega sveta, da »vzgojno-izobraževalni zavod, če ima pogoje, lahko ponudi tudi rastlinski meni, ki pa mora biti strokovno načrtovan, energijsko in hranilno ustrezen«. V svetu menijo, da možnost izbire »ne bi promovirala ali uveljavljala nobenega vzorca prehranjevanja«. Sicer pa opozarjajo, da je ključno zagotoviti urejen plačilni status kuharjev, z boljšimi plačami in višjim ugledom v družbi, »še posebno če sta zdravje in kognitivni razvoj otrok za državo in družbo pomembna«, izboljšati pogoje za pripravo obrokov, zmanjšati birokratske in logistične obremenitve organizatorjev prehrane, zagotoviti redno izobraževanje vseh deležnikov ter redno ozaveščanje otrok in staršev. »Z zakonom urejena dobavna veriga slovenskih živil je še en ključni element, ki lahko spodbuja motivacijo organizatorjev prehrane.«