Ob obravnavi predloga sprememb zakona o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema v DZ se razprava vrti predvsem o tem, ali v skrajševanje čakalnih dob vključiti tudi zasebnike. Po mnenju NSi in SDS je treba vključiti vse razpoložljive kapacitete, v koaliciji pa poudarjajo, da je bistveno krepiti javni zdravstveni sistem.
Po vladnem predlogu spremembe omenjenega lani sprejetega interventnega zakona, ki ga DZ obravnava po nujnem postopku, bi po novem po realizaciji nad rednim programom plačevali le izbrane, in ne več vseh opravljenih zdravstvenih storitev. Državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Tjaša Vidic je spomnila, da gre pri zakonu za odziv na razmere po epidemiji covida-19, ko se je dostop do zdravstvenega sistema zmanjšal in se je problem čakalnih dob še poglobil. Interventni ukrep po njenih besedah ne more rešiti dolga leta nakopičenih težav v zdravstvu, je pa pripomogel k stabilizaciji sistema, saj število izvedenih storitev dosega raven iz leta 2019. Zdaj pa je čas za spremembo, ki bo ciljno naslovila »tiste vrste zdravstvenih storitev, kjer trenutno še ostajajo nedopustno dolge vrste čakajočih«, je poudarila.
V poslanski skupini Svoboda verjamejo, da bo predlagana sprememba pomenila korak v pravo smer. Kot je dejal njen poslanec Robert Janev, morajo nedopustno dolge čakalne dobe čim prej postati stvar preteklosti, saj je temeljna naloga države poskrbeti, da je zdravstveno varstvo bolnikom tudi dejansko zagotovljeno. Pojasnil je, da dolge čakalne dobe povečujejo tveganje pri zdravljenju, podaljšujejo odsotnost z dela, kar povečuje stroške zdravljenja in predstavlja dodatno breme za nemoteno delovanje sistema zdravstvenega varstva, tako s finančnega kot tudi organizacijskega vidika.
Po mnenju Bojane Muršič (SD) čakalnih vrst v zdravstvu ne moremo reševati »s prostotržnim tekmovanjem zasebnikov za dobiček, temveč mora to opraviti javni zdravstveni sistem, ki bo prvenstveno organiziral korist in zdravje pacienta ter bo na tej podlagi tudi ustrezno nagrajen«. Dosedanji interventni zakon je po njenih besedah pokazal, da so ljudje pripravljeni dodatno delati za dodaten denar tako, da najprej opravijo »delo z najmanjšim vložkom, ki vrne največji dobiček«. Po njenih besedah je sicer 35.000 dodatno opravljenih storitev vendarle pozitiven rezultat, je pa razpoložljiva sredstva treba usmeriti v tiste storitve, ki so za bolnike najbolj nujne.
Miha Kordiš (Levica) pa je izpostavil, da je bil interventni zakon velika napaka te vlade, saj je bil njegov jedrni cilj »odpiranje proračunskega financiranja za vse mogoče zasebnike, češ, na ta način bomo skrajševali čakalne dobe«. To se po njegovih besedah ni zgodilo, prelivanju denarja pa je »sledilo tudi pretakanje kadra iz javnega sistema k zasebnikom«. Spremembo zakona, ki iz ukrepov izključuje zasebnike, tako v Levici podpirajo. Kordiš je ob tem opozoril, da se tako zgolj omejuje škoda, ne krepi pa se javni sistem, kar da bodo storili jeseni s posegom v sistemsko zakonodajo, ki da mora javni zdravstveni sistem zaščititi pred privatizacijo.
Jelka Godec (SDS) pa je bila kritična do spreminjanja zakona, ki da ne upošteva zapisanega v koalicijski pogodbi, da se v skrajševanje čakalnih dob vključujejo vsi kadri, in po katerem so se čakalne dobe še podaljšale. »Interventni zakon je dokazal, da so koncesionarji bolje organizirani,« je dejala in dodala, da s spremembo zadeve še zapletajo. Kritična je bila do postavljenih rokov za pripravo seznama izbranih vrst zdravstvenih storitev, zaradi katerih se bo izvajanje storitev nad obsegom rednega programa po njenih besedah zamaknilo na konec leta, pa tudi do postavljenega pogoja za koncesionarje, da v izvajanje teh zdravstvenih storitev ne smejo vključevati zdravstvenih delavcev, zaposlenih v javnih zdravstvenih zavodih.
V NSi so z dopolnilom predlagali črtanje omenjene omejitve glede zaposlenih v javnih zdravstvenih zavodih, prav tako so predlagali, da bi se izbrane vrste zdravstvenih storitev po realizaciji po pogodbi z ZZZS plačevale tudi izvajalcem zunaj mreže javne zdravstvene službe. »V Novi Sloveniji zagovarjamo pravico pacientov do zdravstvene oskrbe ne glede na izvajalca. Denar mora slediti pacientu,« je poudarila. To, da nekdo vplačuje v zdravstveni sistem in mora na storitev čakati nerazumno dolgo, je po njenem mnenju nezaslišano in protiustavno.
